Nova stara znanka
Tako od zadaj in od strani je VFR 80 FA preizkušena stara znanka. Od spredaj izžareva svežino nove Honde. Sploh v beli barvi močno mami, ampak kam sodi v primerjavi z drugimi motocikli?
Osemstokubični razred ni kdo ve kako dobra pozicija motocikla. Saj ne, da ne bi ravno Hondi uspelo močno popularizirati nekoliko raztegnjen nekdanji tričetrt litrski razred (saj ste vedeli, da je bila predhodnica VFR 800 zelo znana VFR 750?). Le v neposrednem boju z litraši smo vedno znova negodovali nad abruptnim prehodom štirivaljnika iz civilnega režima v športni. Zaradi tega se nam je zdelo, da je spodaj štirivalnik anemičen. Zaradi tega so pri Hondi izdelali velik in širokosrčen 1,2-litrski V4 (VFR 1200 F in VFR 1200 X).
Zakaj torej VFR 800 FA v novi obleki? Najprej, ne gre samo za novo obleko. Predelali so agregat, saj so ga vstavili v pravkar prenovljeno “višjeraslo” Hondo VFR 800 X. Namesto legendarnih zobnikov je zdaj za pogon odmičnih gredi zadolžena navadna veriga. Ohranili pa so VTEC kakor pravijo delovanju dveh ventilov do 6800 in štirih nad to številko. Tolikokrat oblatena tehnika je ponovno našla pot na police.
Oblikovno je bila VFR vedno nekaj posebnega. Sedanja VRF 800 FA je morda še najbolj konzervativna, upoštevajoč čas nastopa v salonih.
Honda VFR 800 FA je kot rečeno močno posodobljen, če ne vseeno izjemno sodoben motocikel. Posebno starinski konceptni dodatki so bolj izziv za vse poznavalce VFR 750 in VFR 800 prejšnjih generacij, kot cokla za sodobne motoriste. Le izbira med slabšim športnikom in športnejšim potovalnikom nam ni več tako zelo blizu kot je bila pred leti.
Sicer je LED tehnika vizualno zelo posrečena odločitev. Vsekakor žarometom manjka še nekaj dodelave za vrhunsko nočno uporabo. Instrumentna plošča je najboljša dosedaj, ne manjka niti gumb za uravnavanje nadzora nad zdrsom, le malce v zadnjem trenutku je pripet na levo ročico krmila.
Preskočimo nazaj na tehniko. Zavorni čeljusti spredaj sta zdaj nameščeni radialno, enojna zadnja nihajka je trdnejša ob že dodelanem okvirju. V4 je še vedno zgledno miren agregat, ki se odziva na plin kot blisk. Moč, ki jo obljublja Honda je na papirju skoraj dolgočasno povprečna - 782 kubičnih centimetrov, 4 valji, 16 ventilov, 77,9kW (106 KM) pri 10.250 vrt./min. in 75,1 Nm pri 8.500 vrt./min. V praksi pa je vse drugače. Malo zadržano do okrog sedmih tisočakov, nato dihanje s polnimi pljuči in precej osupljive zmogljivosti. Vseeno ne gre za super nabritega litraša, a Honda VFR 800 FA se v športnem načinu vožnje pelje zgledno. Nikoli ni bila sinonim za igrivost, VFR-jke so vedno malo zadržane pri pobalinskem metanju iz ovinka v ovinek. Linijo pa drži kot pribita. Za močno dinamično vožnjo želi malce zrelejšega voznika, ki zgodaj izbere optimalno linijo in jo vodi na odločen način. Za popoln užitek je potrebno držati štirivaljnik v optimalnih vrtljajih. Ponuja paket protivetrne zaščite zrel potovalnika. Položaj za krmilom je močno športen, a ne ultimativno dirkaški. Se spomnite športnikov devetdesetih?
Je torej VFR 800 FA zastarel motocikel? Sploh ne, za 11.900 € vam pri Hondi ponujajo preverjeno in zanimivo tehnično rešitev. Ni sicer nastala na povsem praznem listu papirja, ampak je evolucija ideje superšportnika, ki je tudi potovalen motor. Lastniki prejšnjih Hond VFR se bodo počutili kot doma. Motoristi srednje generacije, ki so morda rasli z željo po VFR z njo spoznajo, da gre za vrhunski izdelek. Le mlajšim, dozorelim ob mišičastih nagcih in potovalnih endurah je nekako ne znamo približati.