Abraham za Ferrarijevega testnega voznika.

Luca Badoer se je rodil 25. januarja 1971 v Montebelluni v Italiji in dirkaško kariero začel relativno pozno, pri 14 letih v kartingu, v svoji prvi sezoni je osvojil 2 zmagi. 1986 je postal prvak dežele Veneto, 1987 pa italijanski prvak. 1989 se je pridružil ekipi Trivellato v italijanski F3. 1992 je prišel v Formulo 3000, kjer je dobil štiri dirke. V anale je šla dirka v Pergusi, kjer je za 21 sekund premagal Naspettija, še za več pa Barrichella in Coultharda.

Badoer je še danes eden od štirih dirkačev, ki je v svoji krstni sezoni v F3000 osvojil naslov prvaka, ostali so Modena, 1987, Christian Fittipaldi 1991 in Jorg Muller 1996.

1993 je debitiral v F1 z MBS Scuderia Italia z nekonkurenčno Lolino šasijo in Ferrarijevimi motorji. Avto je bil najpočasnejši, kar se tiče kvalifikacijskih časov. Številne okvare so mu preprečile vidnejše rezultate, no v Imoli je velik del dirke vozil na šestem mestu in končal kot sedmi. To je bil tudi njegov najboljši dosežek v F1. Ekipa ni nastopila na zadnjih dveh dirkah in se je 1994 združila z Minardijem.

Benetton, ki je iskal sovoznika za Schumacherja 1994, je ponudil test Badoerju in Alboretu, na koncu pa so se odločili za JJ Lehta. Alboreto je nastopil za MInardi, Badoer pa je postal testni voznik. 1995 je nasledil Alboretov sedež. Najboljši dosežek sta bili osmi mesti v Kanadi in na Madžarskem.

1996 se je preselil v Forti Corse, z nekonkurenčno ekipo pa se je kvalificiral le na šestih od 10 dirk, ki jih je ekipa, preden se je podrla, odpeljala v F1.

1997, ko je nastopal s turnimi avtomobili, so ga poklicali pri Ferrariju in zaposlili kot testnega dirkača, v vlogi je ostal vse do upokojitve 2010.

1999 se je Badoer še enkrat vrnil v F1 z MInardijem in v Avstraliji vozil na petem mestu, preden mu je odpovedal menjalnik. Pred Brazilijo si je zlomil roko na testiranjih in moral počivati do Imole, kjer je še vedno s težavami z roko končal kot osmi. Julija 1999 si je Schumacher v Silverstonu zlomil nogo in Badoer je pričakoval, da ga bo zamenjal kot testni voznik, vendar se je Ferrari odločil za Sala. Najbližje točkam v karieri je bil 1999 na Nurburgringu, ko je vozil na četrtem mestu, 13 krogov pred koncem mu je odpovedal menjalnik. Badoer je iz dirkalnika izstopil v solzah, moštveni kolega Marc Gene pa je osvojil 6. mesto.

Po 1999, ko v F1 zanj ni bil več sedeža, je Italijan nadaljeval kot testni voznik Ferrarija. Njegovi tisoči testnih kilometrov so znatno pripomogli k prvemu naslovu Rdečih po 21 letih leta 2000.

Na otvoritvi zimskih olimpijskih iger v Torinu 2006 je prav Badoer sredi stadiona radiral kroge s Ferrarijem.

Ko se je 2009 na VN Madžarske poškodoval Massa, je Badoer dobil svoj zvezdni trenutek v dirkalniku rdečih. Masso bi moral zamenjati upokojeni Schumacher, ki pa ni bil fit zaradi poškodbe vratu na dirki z motocikli. Na VN Evrope v Valenciji, kjer ni vozil nikjer, je po 10 letih odsotnosti z dirk, na prvem treningu končal kot zadnji, 3 sekunde za Barrichellom v Brawnu. Na drugem je za Raikkonenom zaostal 1,3 sekunde, na tretjem pa 1,9 sekunde.

Kvalificiral se je zadnji, 20., s skoraj sekundo in pol zaostanka za Alguersuarijem v Toro Rossu, ki je bil mesto pred njim. Baoder ni pred dirko nikoli sedel v SF60, prav tako so bila testiranja od 2009 prepovedana. Vseeno je bil Badoer prvi Italijan po 15 letih, ki je vozil za Scuderio. V prvem krogu se je prebil do 14. mesta, potem pa ga je od zadaj zadel Grosjean in Italijan je do konca prišel do 17. mesta od 18. uvrščenih. Stefano Domenicalli je potrdil Badoerja tudi za dirko v Belgiji, kjer se je Luca kvalificiral na zadnje mesto, dirko pa končal na 14. mestu. V Monzi ga je zamenjal rojak Fissichella, ki do konca sezone prav tako ni osvojil nobene točke za Rdeče.

Konec 2010 se je Badoer upokojil in zamenjal ga je Jules Bianchi.