Predsedniški Peugeoti imajo bogato zgodovino
Francoska znamka je v preteklosti kar nekajkrat prispevala svoje modele za vozni park predsednika države. A to ni zgolj običajno vozilo, ampak predsedniški avto, namenjen reprezentanci in nenazadnje visoki stopnji zaščite potnikov.
Zadnji Peugeot, ki je bil v službi države, je bil model 5008, s katerim se je 14. julija 2017 novo izvoljeni predsednik, Emmanuel Macron, pripeljal na slovesnost ob svoji proglasitvi. Iz varnostnih razlogov je kabinet predsednika Francoske republike predpisal, da tehnični podatki tega vozila veljajo za skrivnost. Vsesplošno pa je znano, da so tako kot vse ostale tudi tega proizvedli v tovarni v Rennesu, od koder so ga odpeljali v Centigon v Bretanji, kjer se nahaja podjetje, specializirano za blindirano zaščito vozil. Vse ostale informacije, ki so dostopne javnosti, se nanašajo na razporeditev zadnjih sedežev (namesto treh sta v vozilu zgolj dva zadnja sedeža, med katerima se nahaja posebna sredinska konzola), na posebne signalizacijske luči na okrasni maski in oznake predsednika Francoske republike na karoseriji.
Skok globoko v zgodovino pokaže, da so prvega Peugeota predsednika Francije pripravili že pred več kot sto leti. 23. septembra 1920 je bil za predsednika takratne tretje Francoske republike izvoljen Alexandre Millerand, ki se je od leta 1921 dalje prevažal s Peugeotom Type 156. To je bilo prvo vozilo, ki so ga začeli proizvajati v tovarni Sochaux in je v tistem času veljalo za vozilo visokega razreda, saj je bilo opremljeno z zmogljivim šestlitrskim šestvaljnim motorjem, ki je razvijal le 18 kilovatov moči (25 KM).
Več kot pol stoletja kasneje so Francozi za svojega predsednika izvolili ljubitelja dirkanja, avtomobilov in znamke Peugeot. Valéry Giscard d’Estaing je Peugeotova vozila pripeljal v predsedniško palačo na Elizejskih poljanah leta 1975, to je bilo leto, ko je znamka lansirala svojega novega paradnega konja, model 604. Tekom njegovega sedemletnega mandata je Elizejska palača naročila kar štiri Peugeote 604. Trije med njimi so bili serijski modeli z najbogatejšim nivojem opreme SL in z 2,6-litrskim motorjem V6 s 100 kW (136 KM), ki jih je predsednik občasno vozil tudi sam. Poleg teh treh vozil so mu pri podjetju Heuliez model 604 preuredili v predsedniško limuzino, ki je imel 62 centimetrov daljšo medosje ter vgrajene iz usnja oblazinjene zadnje sedeže in streho z oblogo iz umetnega usnja. Elizejska palača pa ni odobrila projekta Peugeot 604 «landaulet» (zadnji sedeži z odprto streho), ki ga je predlagalo kleparsko podjetje Chapron. Edinstveni primerek, ki so ga izdelali leta 1979, je bil nato dobavljen predsedniku Nigra.
Leta 1991 je Elizejska palača nabavila Peugeota 605, ki so ga podaljšali in opremili z neprebojno zaščito v podjetju Labbé iz francoske regije Bretanje. Model, opremljen s šestvaljnim motorjem s 125 kilovati (170 KM) in je tehtal kar dve toni in pol. Jasno, na račun jeklenih plošč in neprebojnega kompozitnega stekla. To limuzino so uporabljali predvsem vodilni možje raznih držav, ki jih je gostila Francija, kot na primer Mikhaïl Gorbatchev, Hosni Moubarak ali papež Janez Pavel II.
Tekom svojega dvanajstletnega mandata v Elizejski palači je Jacques Chirac redno uporabljal Peugeote 607 kot del voznega parka predsednika Francoske republike. V tistem obdobju pa je največji vtis na Francoze imel nedvomno model 205 SR rdeče barve, letnik 1984, s katerim se je predsednikova žena vozila pa cestah departmaja Corrèze v južni Franciji…
Leta 2007 je ekipa Nicolasa Sarkozyja iskala vozilo, ki bi simboliziralo preporod in modernost na dan, ko bi se novo izvoljeni predsednik prvič zapeljal po Elizejskih poljanah. Nekateri se boste morda še spomnili konceptnega vozila Peugeot 607 Paladine, ki je bilo predstavljeno na Ženevskem salonu v začetku tega tisočletja. Izdelal jo je kleparski specialist Heuliez. V dolžino je merila več kot pet metrov in je bila predelana v različico "landaulet" z deloma zastekljeno streho nad zadnjimi sedeži, ki jo je bilo možno odstraniti. Potniški prostor so v duhu visokega prestiža opremili usnjarski mojstri znamke Hermès, ki so zanj izbrali prečudovito modro in krem usnje, bar, dva električno nastavljiva sedeža podobna fotelju za najbolj ugledne potnike in zložljiv sedež s hrbtiščem v smeri vožnje za spremljevalca. Žal pa je bilo potrebno zaradi montaže mehanizma zložljive strehe občutno zmanjšati rezervoar za gorivo, to pa je pomenilo, da ni bil uporaben za vse ostale naloge predsedniškega vozila.
Kaj se zgodi z vozili po koncu predsednikovega mandata? Glede tega ni nobenega pravila. Nekatera obdržijo v voznem parku Elizejske palače, druge pa prodajo ali poklonijo muzejem. V Muzeju Aventure Peugeot tako na primer hranijo vozilo Type 156 predsednika Milleranda, limuzino 604 predsednika Giscarda d’Estainga, limuzino 605 predsednika Mitterranda in model 607 Paladine.
