Fizični gumbi so enostavnejši in varnejši od zaslona na dotik
Fizične gumbe v avtomobilih vse bolj izpodrivajo digitalni ukazi na infotainmentu, kar mnoge voznike moti, lahko pa predstavlja tudi nevarnost.
Švedski Vi Bilagare je primerjal zaslone na dotik v enajstih vozilih in klasične gumbe v Volvu V70 iz leta 2005, da bi ugotovil, kaj je lažje uporabljati. K sodelovanju so povabili voznike, ki so morali na vseh vozilih izvesti določene operacije. Morali so vključiti gretje sedežev, povečati temperaturo v kabini za 2 stopinji in zagnati odmrzovanje, nato so morali vključiti radio in poiskati določene postaje, morali so še resetirati potovalni računalnik, nazadnje pa so morali še znižati osvetlitev instrumentne plošče na najnižjo raven.
Izmerili so čas, ki so ga vozniki potrebovali, da so vse to izvedli, pa tudi razdaljo, ki so jo medtem prevozili.
V 17 let starem Volvu so vozniki naloge opravili v 10 sekundah. Pri hitrosti 110 km/h so medtem prevozili 300 metrov.
V sodobnih avtomobilih je šlo precej počasneje. Le v dveh vozilih so bili vozniki manj kot 10 sekund počasnejši kot v Volvu, najslabše pa je bilo v modelu MG Marvel R, kjer je voznik potreboval 44,9 sekunde za vse naloge, medtem pa je prevozil 1,3 kilometra. Z rezultatom sta se Volvu V70 še najbolj približala Volvo C40 in Dacia Sandero s časoma 13,7 in 13,5 sekunde. Za to je sicer deloma zaslužna tudi precejšnja skromnost funkcij. Med najzapletenejšimi za upravljanje je bil namreč BMW iX, v katerem je voznik potreboval kar 30,4 sekunde, čeprav vsebuje kombinacijo fizičnih gumbov in digitalnih ukazov.
Povprečen čas, ki so ga vozniki porabili za upravljanje funkcij v vozilih z zasloni na dotik, je bil 24,7 sekunde, kar je skoraj 2,5-krat toliko kot v analognem avtu. Pri tem moramo opozoriti na dejstvo, da čas upravljanja z nastavitvami ogrevanja in radia pomeni čas, ko voznik pogled in pozornost namesto na cesto usmerja drugam.
