Kako je Abbin studijski bobnar osvojil točko
F1 piše zares nenavadne zgodbe – če rečemo, da je bobnar skupine ABBA osvojil točko v F1, se sliši skoraj kot ultimativna izmišljotina.
Pa seveda ni. Karl Edward Tommy Borguud, rojen 25. novembra 1946, je nekdanji glasbenik in dirkač F1, ki je nastopal za ekipi ATS in Tyrell.
Že kot mulc se je privadil na bobne in začel svojo glasbeno kariero v jazz-rock skupinah Lea Riders Group, Solar Plexus in Made in Sweden. Sodeloval je tudi s skupino Bjorna Ulvaeusa Hootenanny Singers in pozneje pri ABBA.
A ni vse v glasbi in mladenič je na pragu svojih 20-ih začel tudi dirkati, v šestdesetih najprej v Lotus Formula Ford tako malo za hobi, v sedemdesetih pa se je tega početja lotil bolj resno. Borgruud ni bil le nekdo, pač pa je med 1972 in 1975 v švedskem prvenstvu turnih avtomobilov osvojil 5 zmag in 1972 postal podprvak, 1973 pa je postal prvak v skandinavskem prvenstvu Formule Ford.
1976 se je preselil v F3 in naslednji dve leti dirkal priložnostno, 1978 pa je ustanovil svojo ekipo in nastopal v švedskem in evropskem prvenstvu, 1979 je osvojil naslov švedskega prvaka. Preboj v Formulo 2 mu ni uspel, je pa 1980 nastopil le v Monaku s F3 in osvojil tretje mesto.
1981, ko je bil Borguud star 34 let, mu je končno uspel preboj v F1. Za ekipo ATS je nastopil v Imoli in bil na kvalifikacijah boljši od moštvenega kolega, Jana Lammersa (da, tega istega možakarja, ki je kriv za VN Nizozemske in oranžno norijo).
Slim Borguud je na boke dirkalnika nalepil napis ABBA, čeprav za to ni prejel nič denarja, je pa upal, da bo na tak način s slavnim imenom pritegnil sponzorje. Ni jih. Na naslednjih dirkah se ni uspel kvalificirati, potem pa se je zgodila VN Velike Britanije v Sivlerstonu, kjer je ATS nastopil le z enim dirkalnikom zaradi finančnih težav. Borguud se je uspel kvalificirati na 21. mesto, ATS pa je prvič nastopil z gumami novinca v F1, Avonom, kar se je izkazalo za dobro potezo. Na dirki se je velika trojica Ferrari, Renault in Brabham s svojimi turbo motorji odpeljala v sončni zahod, a so se kmalu začele tudi težave - aktualni svetovni prvak Alan Jones se je razletel že v tretjem krogu, Villeneuve je pribil v ograjo, Pironiju pa je razneslo motor.
Borguud je vozil pametno in konstantno in po 68 krogih je dirko končal na 6. mestu, s krogom zaostanka za zmagovalcem Johnom Watsonom z McLarnom.
Do konca sezone se Šved ni več uspel kvalificirati na dirko, njegova točka pa je bila tudi edina ATS-ova točka. Borguud se je 1982 pojavil pri Tyrellu ob Micheleju Alboretu, a se ni uspel privaditi na dirkalnik. Po samo treh dirkah je zmanjkalo tudi sponzorskega denarja in kariere v F1 je bilo konec.
Od 1983 do 1985 je nastopil na nekaj dirkah v nižjih razredih, 1987 pa tudi na 24 ur Le Mansa. V devetdesetih se je spet posvetil skandinavskemu TCC, kjer je 1994 z Mazdo spet postal prvak. 1995 bi se ekipa morala preseliti na Otok v BTCC, a je pomankanje denarja ustavilo porjekt.
Švedski bobnar je konec osemdesetih nastopal tudi s tovornjaki in postal dvakrat prvak v nižjih kategorijah. 1994 je v najvišji kategoriji naslov izgubil šele na zadnji dirki proti Steveu Parrishu, a mu je prihodnje leto vrnil in osvojil naslov prvaka z majhno prednostjo pred Parrishom in Oestreichom. 1996 in 1997 je bil 4. oziroma 5., po obtožbi Mercedesa, da favorizira druge voznike, pa se je poslovil od profesionalnega dirkanja. Danes 76-letni nekdanji dirkač in glasbenik živi v Veliki Britaniji.
