Kondicijske priprave na najzahtevnejšo dirko sezone
Singapur velja za fizično najzahtevnejšo dirko. Temperature pogosto presežejo 30 stopinj Celzija, vlaga v zraku pa je višja od 75 odstotkov, kar za dirkače predstavlja izjemno težke pogoje.
Za spopad s tako zahtevnimi pogoji je nujna odlična forma in dobra priprava. »Na Singapur se pripravljamo že od začetka poletnega premora,« je povedal Martin Poole, trener Nica Hulkenberga. »Nico je med poletjem opravil veliko treningom v pogojih z visokimi temperaturami in vlago, kar mu je pomagalo pripraviti se na singapursko klimo. Prilagoditev na vročino in privaditi se na utrujenost v takšnih pogojih je najboljši način, da se dirkač pripravi na dirko kot je Singapur.«
Tudi Hulkenbergov ekipni kolega Kevin Magnussen se temeljito pripravlja. Že nekaj dni je v Singapurju, da bi se pravočasno aklimatiziral in privadil na časovno razliko. K temu pomembno pripomore tudi pravilna prehrana. »Pogoji so precej ekstremni, že ves teden pred dirko skrbimo, da je dovolj hidriran in pije veliko izotoničnih pijač,« je razložil Magnussenov fizioterapevt Nicolaj Madsen. »Po dirki mu damo nekaj sladkega, saj so možgani pregreti, pomoč za to pa je sladkor. Zato mu damo čimprej sladek prigrizek in počasi nekaj vode. Po dolgi dirki dirkači niso lačni, saj so še vedno polni adrenalina, včasih pa po dirki tudi težko spijo.«
Pred vsakim treningom, kvalifikacijami in dirko se dirkači poskušajo čimbolj ohladiti. To dosežejo z nošenjem hladilnih majic, z ledenimi brisačami in pitjem mrzlih pijač. »Po vsakem treningu Nico takoj skoči v ledeno kopel, da se hitro ohladi in njegovo telo hitreje okreva po naporu. Med dirko takšne zahtevnosti, kot je singapurska, praviloma izgubi 1,5 do 2 kg,« je dodal Poole.
Singapurska dirka pa ni velik zalogaj le za dirkače, pač pa tudi za člane ekip, denimo mehanike v kombinezonih, ki pa praviloma niso tako dobro fizično pripravljeni kot dirkači. »Predvsem skušamo preprečiti vročinski udar,« pojasnjuje Haasova trenerka Faith Atack-Martin. »To dosežemo z ohranjanjem ravnovesja med soljo in vodo v telesu. V vročih in vlažnih razmerah je v okoliškem zraku več molekul vode, zaradi česar je težje uravnavati telesno temperaturo, ker toplota ne more tako učinkovito izhlapevati. Telo se na to odzove s povečano stopnjo potenja, kar povzroči povečano izgubo vode in soli. Če tekočine in soli ne nadomeščamo, pride do izotonične dehidracije, kar vodi v povečano tveganje za vročinsko bolezen zaradi napora ali vročinski udar ob naporu v hudih primerih.«
Tudi za osebje delujejo enake metode kot za dirkače: ledeno mrzle brisače, protiznojni trakovi in uporaba klimatizirane sobe za počitek. »Drugi dodatek, ki ga uporabljamo, je ustna voda z mentolom. Čeprav uporaba tega ne vpliva na dejansko temperaturo, pa vpliva na zaznavo toplote. Podobno uporaba hladnih pršil daje začasen občutek hladu, ki lahko pomaga poleg robustnejših metod,« dodaja Haasova fizioterapevtka.
