Porsche, ki je hodil po vodi
Prvi štirikolesno gnani Porsche ni bil superšportnik, pač pa pradedek Cayenna in Macana.
Porsche 597, ime, ki se zdi kot interna številka kakega športnega Stuttgarčana iz davne preteklosti, ampak ni. Te tri številke predstavljajo čisto drugačen koncept, vozilo, ki lahko gre povsod in je nastalo kot Porschejeva rešitev za razpis nemške vlade za nemško vojsko na začetku petdesetih let.
Nemška vojska je potrebovala lahko in zanesljivo vozilo, ki se ne ustraši nobene cesti in ga je lahko servisirati. Inženirji iz Zuffenhausna so zato sestavili idejo s številko 597 in vzdevkom Jagdwagen ali lovsko vozilo. Porsche je bil eden od treh, ki so se odzvali na razpis, tu sta bila še Auto Union (poznejši Audi) in Goliath, podružnica originalnega Borgwarda.
Tako na prvi pogled bi lahko rekli, da je 597 tudi v sorodu s Volkswagnovim Type 181, ker sta si podobna na videz, ampak to je zgolj naključje. Volkswagnova rešitev je prišla na ta svet precej pozneje, že v šestdesetih. Prvi Porschejev avto s štirikolesnim pogonom je imel motor postavljen zadaj, natančneje štirivaljni bokser, ki so ga vzeli iz športnega 356. 1,6-litrski motor je zmogel okoli 37 kW (50 KM) in dosegel 100 km/h.
Porsche je takrat že slovel po svojih športnih avtomobili, 597 pa je bil nekaj drugega – agilen in sposoben voziti, tam kjer sploh ni bilo več ceste. Imel je le 870 kilogramov in štiristopenjski ročni menjalnik, z dodatno off-road prestavo. Na nek način je bil podoben legendarnemu štirikolesno gnanemu modelu 959 iz osemdesetih let, ki je imel prav tako kratko »G« prestavo, Gleande ali teren.
597 je imel izjemne sposobnosti za zahtevne terene, brez težav je splezal po 65-stopinjskem nagibu, medtem ko se je motor vrtel le s tisoč vrtljaji. Lahka in vodotesna školjka je temu vojaškemu vozilu omogočala, da plava na vodi, nekaj prototipov pa je imelo celo vrata, drugače pa je bil avto zasnovan z visokimi pragovi. 597 v dolžino meri 3,6 metra, kompaktne dimenzije pa so mu omogočale okretnost in prilagodljivost.
Pod skoraj otročje enostavno zunanjostjo se je skrivala kompleksna mehanika. Porsche si je zamislil avto z neodvisnim vpetjem, teleskopskimi blažilniki in priključljivim sprednjim kolesnim parom. Zračno hlajen motor je bil seveda »odvit« iz športnega na moč, ki je zagotavljala zanesljivost. Moč je prišla do sprednjih koles prek premika diferenciala, vpetega na karoserijo in povezanega na kolesa preko oscilirajočih vodov polosi.
Porsche je med leti 1955 in 1958 izdelal vsega 71 primerkov, preden so projektu 1958 naredili konec, potem ko je pogodbo za nemško vojsko dobil Auto Union s cenejšim DKW Typ F91 Munga. Ocenjujejo, da je preživelo okoli 50 vozil, aktualni lastniki pa so združeni v najmanjši Porschejev klub na planetu – Porsche Jagdwagen Registry. Od 71 primerkov je bilo narejenih 49 za civilne namene, 22 pa je bilo sestavljenih po vojaških specifikacijah, nekaj so jih predali tudi vojski za testiranja.
In zdaj še cena. Glede na redkost modela 597, je njihova vrednost astronomska. Na dražbi v Montereyu pred leti je RM Sotheby's prodal vojaškega 597 za skromnih 665 tisoč dolarjev.
Čeprav je bil 597 prvi Porsche s pogonom na vsa štiri kolesa, pa je ustanovitelj podjetja Ferdinand Porsche štirikolesni pogon že uporabil pol stoletja prej. Električni Lohner-Porsche iz leta 1900 je imel štiri elektromotorje, po enega v vsakem kolesu in je bil hkrati tudi prvi potniški avtomobil z zavorami na vseh štirih kolesih. Še istega leta je prišel tudi Semper Vivus, latinsko za Večno živ, ki je bil prvi funkcionalni hibrid v zgodovini avtomobilizma. Semper Vivus je imel drugačno logiko. Imel je dva enovaljna motorja, ki sta služila kot generatorja elektrike, ki je napajala elektromotorje v kolesih in baterijo. Motorja sta delovala neodvisno drug od drugega in vsak proizvajala okoli 2,75 konja. Doseg tega prahibrida je bil 200 kilometrov, najvišja hitrost pa 35 km/h. Teža? Le 1700 kilogramov, mišljeno sarkastično.
Leto dni pozneje je bil za serijsko proizvodnjo pripravljen Lohner-Porscheje Mixte. Imel je 5,5-litrski štirivaljni Daimlerjev motor z okoli 18 kW moči in je prav tako kot generator napajal paru motorjev v kolesih. V primerjavi s Semper Vivusom je bil 500 kilogramov lažji, ker je imel tudi manjšo baterijo. Narejenih je bilo sedem primerkov z Daimlerjevim motorjem, potem pa so ga 1903 nadomestili z Panhardovim motorjem.
Štirikolesni Porschejev pogon danes pritiče najbolj potentnim športnim bencinsko gnanim modelom in električnima Taycanu in Macanu. Tu je tudi prodajna uspešnica, SUV Cayenne.
597 ni uspel iz dveh razlogov – proizvodni stroški so bili previsoki, podjetje pa je bilo premajhno, da bi z obstoječimi kapacitetami izpeljalo masovno proizvodnjo velikega števila vozil. Avgusta 1959 se je pokazala možnost, da bi Porsche lahko izdeloval novo vozilo na enaki platformi z ojačano karoserijo in podaljšano medosno razdaljo ter v petih karoserijskih različicah. A dlje od načrtov ni prišlo in naslednik nikoli ni ugledal luči sveta.