Dirkalnik, ki mu to ni uspelo postati
Lancia je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja skušala pritegniti Američane in tako je nastala posebna različica Fulvie, imenovana HF Competizione.
Ta edinstvena Lancia, ki je bila prvič predstavljena na avtomobilskih salonih v Ženevi in Torinu leta 1969, je bila rezultat sodelovanja med izdelovalcem karoserij Ghia in nizozemskim oblikovalcem Tomom Tjaardo, ki je zasnoval tudi Ferrari 330 GT 2+2 in kasneje Autobianchi Y10. Projekt je bil zamisel Alejandra De Tomasa, ki je v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja skušal pritegniti pozornost Forda tako, da bi jih prepričal, da je Lancia pravi tekmec Ferrariju. V resnici je bil De Tomasov cilj postati izvršni direktor Lancie po sklenitvi posla s Fordom, ki ga je takrat vodil njegov prijatelj Lee Iacocca. A posel ni uspel in Fiat se je, ko je odkril prevaro, odločil prehiteti neposredne tekmece in prevzeti Lancio.
Fulvia HF Competizione je bila zasnovana za prevlado na dirkališčih. Zgrajena z jekleno ojačano aluminijasto šasijo za trdnost in lahkotnost je bil zasnovan ne le kot Grand Tourer za vsakodnevno uporabo, ampak tudi kot dirkalni avtomobil. Podvozje je De Tomaso spremenil tako, da je 1,6-litrski motor V4 znižal za 30 mm in tako izboljšal dinamično zmogljivost. Druge tehnične izboljšave so vključevale sprejem dvojne neodvisne nihajne osi na zadnji osi in namestitev velikega aluminijastega rezervoarja za gorivo na zadnji strani. S tem pa inovacij še ni bilo konec. Fulvia HF Competizione se ponaša z aerodinamičnim dizajnom, ki poudarja njen športni značaj. Skriti žarometi, pokrov motorja in pokrov posode za gorivo s hitrim odpiranjem spominjajo na dirkaški svet, medtem ko zadaj nastavljiv zložljiv spojler poveča tlačno silo pri visokih hitrostih. Druge inovacije vključujejo stranska okna iz pleksi stekla in prilagojeno vetrobransko steklo, tanjše od običajnega za zmanjšanje teže, ki ga je dobavilo belgijsko podjetje Glaverbel.
Zdi se, da so bile vse te inovacije namenjene temu, da bi Fulvio HF Competizione dejansko lahko vozili na stezi. Številni strokovnjaki namreč menijo, da je bil avto namenjen za udeležbo na dirki 24 ur Le Mansa leta 1970 in zato tudi preizkušen na različnih stezah, preden je propadel posel s Fordom.
