Delavnica za navite zvezde
Danes je del Srebrne zvezde iz Stuttgarta, pred več kot pol stoletja pa je AMG nastal kot delavnica za predelavo motorjev za dirke.
S sedežem v Affalterbachu v zvezni deželi Baden-Wurttemberg je bil AMG sprva neodvisno podjetje za »navijanje« Mercedesovih avtomobilov in dirkaška divizija, potem pa je veliki koncern DaimlerChrysler 1999 kupil večinski delež predelovalca in 2005 opravil tudi prevzem. Mercedesi z značko AMG so tipično bolj agresivnega videza, z močnimi motorji, izboljšanimi voznimi lastnostmi in lego ter okrenčljani z aerodinamičnimi dodatki. Posledično so tudi najdražje različice posameznih modelov, je pa AMG tu in tam predeloval tudi Hondine in Mitsubishijeve modele. A vrnimo se na začetek.
AMG je bil ustanovljen leta 1967 v Burgstallu na Muru kot delavnica za izdelavo motorjev za dirke in razvoj. V roke sta si segla dva nekdanja Mercedesova inženirja, Hans Werner Aufrecht in Erhard Melcher. Začetnici njunega priimka tvorita prvi dve črki imena AMG, medtem ko tretja – G – pomeni Grossaspach, Aufrechtovo rojstno mesto. Leta 1976 se je večina takrat že kar lepe male tovarne preselila v Affalterbach, na stari lokaciji v Burgstallu je ostal le oddelek za razvoj dirkalnih motorjev. V tem obdobju je Erhard Melcher prodal svoj delež v podjetju, ostal pa je zaposlen v oddelku v Burgstallu.
Prvi projekti AMG-ja so bili razvoj in izdelava dirkaških motorjev, potem pa je sledila še predelava (tuning) Mercedesovih serijskih avtomobilov. AMG je na izdeloval tudi neuradno serijo nadgradenj in dodatkov za Mercedese R107 in C107 (SL, 1971 – 1989), W116 (Razred S, 1972 – 1980), W123 (predhodnik Razreda E, 1976 – 1985), W124 (Razred E, 1984 – 1997), W126 (Razred S, 1979 – 1992), R129 (SL roadster, 1989 – 2001) in W201 (Razred C, 1990 – 1993). Od osemdesetih naprej in do 1990 je AMG pripravljal tudi številne pakete izboljšav serijskim motorjev, litih platišč in stilističnih dodatkov, vse popolnoma neodvisno od matične tovarne Daimler-Benz. 1990 so potem podpisali s koncernom uradno pogodbo o sodelovanju, s katero so njihovi dodatki in predelani avtomobili dobili mesto v Mercedesovih salonih. Ko je 1999 velikan, takrat z imenom DaimlerChrysler (združen z ameriškim Chryslerjem), kupil večinski delež v podjetju, je AMG postal njihov uradni oddelek in del matičnega koncerna.
Kaj vse so počeli pri AMG-ju? Nadgradnje moči pretežno osemvaljnih motorjev so dosegali s povečanjem prostornine, polirali vstopne vode in glave, optimizirali težo sistema ventilov in spremenili čas odpiranja le-teh z bolj agresivnimi odmičnimi gredmi. Kupci so si lahko omislili tudi petstopenjski ročni menjalnik, ki ga Mercedes že od začetka sedemdesetih ni več ponujal z njihovimi V8 motorji. Z znižanjem podvozja in tršimi vzmetmi so izboljšali lego, avte pa so preobuvali večinoma v 15- in 16-palčna ATS-AMG petkraka lita platišča, ki danes veljajo za legendarna. Zelo popularni so bili tudi aerodinamični dodatki, od subtilnih spojlerjev, do kitov za širjenje s kolesnimi loki in pragovi. Na meniju so bili tudi Recarovi šprtni sedeži, manjši volan, drugačni merilniki, barva karoserije ali črna barva namesto kroma, prestavne ročice, radio, oblazinjenje po želji kupca in dodatni leseni okraski.
Med njihovimi najbolj slavnimi predelavami je recimo Razred E W124, ki je 1986 veljal za najhitrejšo limuzino na svetu. 5,6-litrski V8 motor je imel za takratne čase napredno tehnologijo 4 ventilov na valj, med 100 in 200 km/h pa je imel boljše pospeške od Lamborghinija Countach. V začetku novega stoletja se je AMG osredotočal predvsem V6 in V8 motorje, podprte s kompresorjem (te žene jermen motorja), uradno pa so se kompresorskemu prisilnemu polnjenju odpovedali 2006, ko so predstavili atmosferski 6,2-litrski V8. Istega leta so šefi napovedali, da bodo prihodnje motorje poganjali turbo polnilniki (te poganjajo izpušni plini). AMG se v zadnjem desetletju tudi ni podal v tekmo z bavarskimi konkurenti, BMW-jevim oddelkom M, ki je pripravljal močno navite dizelske motorje.
Najbolj zanimiva je prav razlika v filozofiji med AMG in BMW M – AMG ni povsem osredotočen na športnost, pač pa pušča tudi prostor za sproščeno vožnjo, udobje in praktičnost. Če sta ustanovitelja, Hans Werner Aufrecht in Erhard Melcher dajala poudarek na prave dirkaške stroje, je Mercedes-AMG v nekem ne tako davnem obdobju dal poudarek na surovo moč in manj na vozne lastnosti – v zadnjih letih se poudarek spet vrača na izdelavo pravega športnega avtomobila.
Pri AMG so se do srede sedemdesetih posvečali tudi dirkaškim prvenstvom, najbolj znamenit model je Rdeča Svinja, 300SEL 6.8, s katerim so 1971 nastopili na 24 ur Spaja (in zmagali) in v Evropskem prvenstvu turnih avtomobilov. 1988 je AMG za Mercedes pripravil tudi W201 za nemško prvenstvo DTM. Po nakupu deleža v AMG se je dirkaški del preselil pod novo ime, HWA (Hans Wevner Aufrecht) ali tudi HWA Labs. Njihov prvi dirkaški izdelek je bil ponesrečeni CLR, od 2000 naprej pa so poskrbeli tudi za udejstvovanje Mercedesa v DTM. Od 2012 je AMG tudi del imena Mercedesove dirkaške ekipe v Formuli 1, Mercedes AMG Petronas.
AMG ni bil omejen le na Mercedes, pač pa je sodeloval tudi z italijanskim butičnim proizvajalcem Pagani, ki je prevzel 7,2-litrske V12, ki so nekoč poganjali superšportnika CLK GTR in jih uporabil v modelih Zonda in Huayra. Mercedes prek AMG sodeluje tudi z Aston Martinom in zanje pripravlja V8 motorje, od 2021 pa si znamki Mercedes in Aston Martin delita tudi službo varnostnega in medicinskega avtomobila v Formuli 1.
