Od grdega komunističnega račka do zgodbe o uspehu

Kot je bila navada v vseh tovrstnih zablodah za železno zaveso, so ljudje pač živeli s tem, kar je bilo na voljo in velikokrat ni bilo na voljo ničesar. Industrija je bila naslonjena na svoje predvojne temelje in večinoma usmerjena v domačo potrošnjo. Romunija je ena taka zgodba in tudi avtomobili tam niso nobena izjema. Danes, več kot 30 let po padcu Causescove diktature se Romuni seveda vozijo s sodobnimi avtomobili, Mercedesi in druga nemška premium falanga pa je tu končala iz rabljenih virov, a še vedno zadošča svojemu namenu.

Ko je romunska vlada leta ustanovila Dacio kot glavnega avtomobilskega proizvajalca, se ji seveda ni sanjalo, kaj bo iz tega 60 let pozneje nastalo. Dacia ima ime po rimljanski pokrajini, kjer se nahaja današnja Romunija. Prve obrate so na tem mestu začeli graditi med drugo svetovno vojno 1942 na ukaz maršala Iona Antonescuja, vojnega diktatorja, kot podaljšek proizvajalca letal IAR. V tovarni so načrtovali proizvodnjo 600 letal mesečno. Tovarna je bila končana 1945, ko je čez Romunijo že šla Rdeča armada in nikoli ni služila svojemu namenu. Po vojni so obrate prevzele Romunske železnice, iz tega pa je nastala Dacia.

1966 so v Pitestiju odprli Uzina de Autoturisme Pitesti, glavno tovarno pa leta 68 v bližnjem Colibasiju, danes Mioveni. Dacia je kupila orodja in načrte za Renault 12, dokler pa proizvodnje linije niso bile končane, so tu licenčno sestavljali Renault 8, znan kot Dacia 1100. Od 1968 do 1972 so naredili 37.500 primerkov, nekaj pa je bilo tudi 1100S z dvojnimi lučmi in močnejšim motorjem, namenjenih policiji in za dirke.

Leta 1969 je končno nastopil čas za Dacio 1300, ki so jo predstavili na paradi avgusta tega leta. Avto je bil domača prodajna uspešnica, čakalne vrste pa vedno dolge. 1300 je dobil še 1300 Lux različico in potem še Lux Super, ki je v opremi vključevala ogrevano zadnje steklo in radio. Ta različica je bila seveda rezervirana za partijsko nomenklaturo.

Različice so se 1973 še razširile na Break, karavansko različico, pa 1300F brez zadnjih sedežev za prevoz reči in 1300S kot reševalno vozilo. 1975 so naredili celo pickup 1302, vsega skupaj je bilo sestavljenih 2000 primerkov. Med drugimi modeli je bil špartansko opremljen Renaultov kombi Estafette in od začetka osemdesetih še Renault 20 kot Dacia 2000, izključno v črni in temno modri barvi in spet – za partijce.

1978 so načrtovali tudi proizvodnjo Renaulta 18, a je sodelovanje s Francozi naposled padlo v vodo. 1979 so predstavili tudi prenovljen model 1300 - 1310 s pravokotnimi lučmi, večjimi lučmi zadaj in novo notranjostjo. V tem času so avto izvažali ne samo po vzhodnem bloku pač pa tudi na zahod, v Angliji je bil avto znan kot Dacia Denem.

V začetku osemdesetih se je v Romuniji zgodila še ena manjša terenska različica. ARO je začel izdelovati malega terenca na osnovi Dacie 1300 pod imenom Aro 10 (in pozneje Aro 11), ki so nastajali v tovarni v Campulungu. ARO je že pred tem izdeloval številna terenska vozila, večinoma na ruski osnovi, ampak zakaj je prav Aro 10 pomemben? Izvažali so ga na Portugalsko in v Španijo, v Italiji je bil ACM z Volksweagnovim motorjem, v Veliki Britaniji pa je bil na voljo le nekaj let pod imenom – Dacia Duster. ARO je šel v stečaj 2006.

No, pri Daciji so v tem obdobju eksperimentirali s karoserijskimi različicami in nastala je tudi zelo priljubljena dvovratna kupejevska oblika 1310 Sport (pozneje 1400 Sport).

Čeprav so bili omejeni praktično na en izvorni model, so v začetku osemdesetih romunski inženirji in oblikovalci kar bruhali ideje, nekatere so ostale skrite dolga leta, med njimi 500-kubična Mini Dacia, na ceste pa so poslali 1310 Maxi Break, karavan s kar osmimi sedeži, podaljšan med sprednjimi in zadnjimi vrati za pol metra. En tak otrok je bila Dacia 1410, ki je zamenjala original in z občasnimi spremembami v različnih variantah doživela 2006.  V primerjavi z originalom je postala bolj zaobljena, z drugačno masko in vsem, kar pač oblikovalci uporabijo za okraševanje prastarih modelov in oblik. 1310 je v osemdesetih postala 1320, Romuni pa so slavili vsak napredek, tudi potopne kljuke.

1320 je 1991 postal tudi  Dacia 1325 Liberta, ker je pač svoboda namesto diktature od 1989 postala pogosta beseda. 1325 je vztrajala do 1996. Od 1992 so vsi modeli dobili nov obraz s 1320, imenovan tudi CN1. Ugasnili so kupejevski Sport, ker pač ni zanimal nikogar in dodali 1037 kot dvojni pickup in 1309 kot mešanica pickupa in kombija, še posebej dobro se je prodajal na Kitajskem. 1610 je bil dizelski karavan s Volkswagnovim motorjem, narejenih je bilo 200 primerkov, pa 1308 Jumbo, kombi za kampiranjem z obrazom Nissana Primere. Originalni renault 12 je razvojno dokončno umrl 1994, ko so pri Daciji predstavili model Nova, z originalom pa se niso več veliko ukvarjali. Tudi Novin dizajn je bil zastarel, saj so ga pripravili že 1983, brez sodelovanja s Francozi. Nova je bila zelo pogost avto na romunskih cestah, čeprav se je precej kvarila in rjavela. 1998 so praznoval 30 let prve Dacie in prišli do številke 2 milijonov, 1310 pa je doživel svojo zadnjo oblikovno prenovo, s ceno 4200 evrov pa se je 30 let star model prodajal presenetljivo dobro, čeprav je bil originalu komajda še podoben.

1999 so prvič naredili tudi posebno izdajo, Dacia Dedicate z litimi platišči, odbijači v barvi karoserije, servo volanom in električnimi stekli. 1310 je potem 2002 postal Berlina in Break, 1310 pa so skrili na drobno pod ta napisa. 21. julija 2004, pred 20 leti, je s tekočih trakov zapeljal zadnji derivat Renaulta 12, 1310 s serijsko številko 1.979.730 in parkiral naravnost v Dacijin muzej. 2006 je ugasnil še pickup, prihod Romunije v EU pa je efektivno ugasnil vse stare modele.

Ključni dogodek za tovarno pa je bil prevzem Renaulta 1999, Dacia je postala tretja znamka francoskega državnega velikana. Z investicijami in načrti so Francozi pohiteli in že 2000 je prišel model SuperNova, močno izboljšana Nova, z motorjem in menjalnikom iz Clia. Najbolje opremljena različica je imela celo klimo in CD-predvajalnik. SuperNovo je 2003 zamenjala Solenza, ki je imela celo zračne blazine in je bil zadnji korak do nove dobe, ki jo je začel Dacia Logan. Potem so prišli še Sandero, Lodgy, Dokker in seveda tudi terensko orientirani član s tri desetletja starim imenom za angleški trg, Duster. Vse ostalo od takrat pa je zgodba o uspehu.

Dacia je danes največje romunsko podjetje po prihodku in daleč največji izvoznik. 2018 je prodaja na tuje trge predstavljala kar 8 odstotkov celotnega romunskega izvoza. Prodajne številke rastejo iz leta v leto, lani je Dacia prodala 658 tisoč vozil.  Ceausescu bi bil ponosen na svojega otroka, ali pa bi se zgražal.