Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Danes mineva 120 let od rojstva Enza Ferrarija, podjetnika, ki je svoje življenje posvetil dirkalnemu športu
Peter Žmak
16. februar 2018 | 14:40:15

O življenju tega izjemnega in karizmatičnega moža, je bilo že veliko napisanega. Kako tudi ne, saj je iz ničle ustvaril eno najbolj prepoznavnih svetovnih znamk, ki jo pozna praktično vsak prebivalec tega planeta. Danes je Ferrari dobro organizirana družba, ki kotira na borzi, je prisotna na vseh kontinentih in kuje velike dobičke s prodajo tako zaželenih sanjskih avtomobilov s poskočnim konjičem v znaku. Toda pot, ki jo je moral do uspeha prehoditi g. Ferrari, je bila trnova in prepredena z različnimi ovirami in preizkušnjami, ki so jo dodatno oteževale družinske tragedije. Kakšen je bil v resnici Enzo Ferrari, lahko izvemo iz pripovedovanj tistih, ki so z njim tesno sodelovali. Različna pričevanja in biografije nam dokaj natančno dajo vpogled v njegovo privatno in poslovno življenje. Kot vsak izmed nas, je imel dobre, malo manj dobre in slabe človeške lastnosti. Vsekakor pa je bil mož z železno voljo in veliko samozavestjo. V nasprotnem primeru bi tistega mrzlega Februarja 1918 v Torinu klonil pod pritiskom, ko ga Fiat ni hotel vzeti v službo. Sam, lačen in praktično brez premoženja, se je za trenutek vsedel na zasneženo klop nekega parka in si obljubil, da bo storil vse, da mu v življenju ne bo treba doživljati podobnih dni in da bodo nekoč pri Fiatu spoštovali njegovo ime. In točno to se je tudi zgodilo 50 let kasneje, ko je njegovo podjetje prevzel Fiat in mu je takratni šef koncerna Gianni Agnelli na uradni proslavi prišepnil, da je končno prišel čas, da Fiat popravi krivico iz preteklosti.

Enzo Ferrari je do konca svojega življenja ostal na čelu svojega moštva, kjer je imel prvo in zadnjo besedo. Lahko bi rekli, da je bil kot general manjše vojske. Resda je zadnja leta, ko mu je zdravje že močno pešalo, kakšna stvar šla mimo njega, pa vendar se je še v starosti 89 let, z Gerhardom Bergerjem sam dogovoril za pogoje pogodbe dirkača. Delo je bil njegov način življenja, saj v vsej svoji karieri ni nikoli odšel na dopust. Rad je povedal, da je njegov najhujši mesec v letu avgust, saj je zaradi Ferragosta tovarna bolj ali manj samevala. Znana je naprimer zgodba, ko je v sedemdesetih sredi avgusta, očitno zaradi predolgega zatišja, poklical Regazzonija in mu ukazal, da se nemudoma iz kopalk preobleče v kombinezon, pride v Maranello in opravi test dirkalnika. Od nekod je privlekel še nekaj mehanikov in na stezi v Fioranu, je rezek zvok 12 valjnika presekal počitniško mrtvilo. Regazzoni je ob tem zapisal, da je Enzo sedel na svojem stolu v boksih in bil vesel kot za praznik Velike noči. Motor. Za Enza je bil bistvo dirkalnika. Ko so drugi delali na aerodinamiki, je svojim inženirjem dopovedoval, da naj za zmage raje iztisnejo iz motorja več moči. Kupcem svojih avtomobilov, je malce za šalo poudarjal, da kupujejo motor, karoserijo pa da dobijo podarjeno, saj mora motor nekaj skupaj držati. Strast do avtomobilov, dirkanja, pa tudi do nežnejšega spola, ga ni zapustila do samega konca. Ko je novembra 1987 v zgodnjih jutranjih urah po evropskem času Gerhard Berger zmagal na VN Japonske, je 89 letnik v splošnem veselju plesal po ulicah Maranella, kjer je njegov duh še vedno prisoten.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija