Ekipa srebrnih puščic je pri podrobni analizi, ki jo je opravila v Brackleyu, našla razlog oziroma krivca za poraz Hamiltona na uvodni dirki sezone v Melbournu. Pri tem pa ne gre za programsko opremo strategije, kot se je prvotno domnevalo, temveč veliko bolj za Offline-orodje, ki so ga pred tem napolnili z napačnimi podatki. To orodja se uporablja za izračunavanje tako imenovanih delta časov, tore na primer situacij kot so: kolikšni maksimalni zaostanek lahko ima naš dirkač, da bi prešel v vodstvo, če dirkač, ki pravkar vodi na stezi, v času VSC pride v bokse.
Mercedes je za ta scenarij izračunal delta čas 15 sekund in inženirji so bili v kritičnem trenutku dokaj sigurni, kajti Lewis je za Vettlom zaostajal le 12 sekund, ko se je pričela faza rumene zastave. "Dejansko pa je bila delta manj kot 13 sekund," je pojasnil Andrew Shovlin, šef inženirjev pri Mercedesu. Odločilnega pomena je bil vnos napačnih podatkov v to Offline-orodje. Konkretno gre tukaj za časovno razliko - tekom faze VSC – med dirkalnikom, ki je na stezi in drugim dirkalnikom, ki v fazi rumene zastave opravi svoj postanek v boksih.
Prav je, da ponovimo, kaj pomeni VSC. Pomeni to, da se mora dirkač na stezi v vsakem tako imenovanem Marshal-sektorju (en krog je razdeljen na okrog 20 takšnih sektorjev) pomikati v predpisanem minimalnem času. Seveda se poskuša, da se vozi kar se da bližje temu minimalnemu času, da s tem držiš varnostne predpise, istočasno pa ne želiš izgubljati časa. Če pa nek dirkač v času VSC faze pride na postanek v bokse, potem veljajo minimalni časi samo do prve linije varnostnega avta. Med to linijo varnostnega avta in vhoda v bokse (kjer je hitrost omejena na 60 km/h), je lahko Vettel prosto pospeševal. Pr tem gre za nepomembno razdaljo, kajti linija varnostnega avta se nahaja pred zadnjim zavojem, vstop v bokse pa šele potem.
Na prostih treningih večina ekip zaposli svoje mehanike, da te delta čase merijo ročno s štoparicami. "Tukaj nikoli ne gre za natančno znanost, ker ne veš, kako hitro nek dirkalnik pelje v smeri boksov," tako Shovlin. Očitno je Vettel opravil izvrstno delo. Ti podatki, ki so jih izmerili ročno, se potem shranijo v to Offline-orodje. Programska oprema strategije na komandnem pulti pa potem v vsakem času dirke izračuna, ali je vodstvo varno ali ne. In pri Hamiltonu je v Melbournu očitno gorela zelena luč varne prednosti.
"V tem našem Offline-orodju smo našli hrošča, zaradi česar smo imel pred seboj napačne številke," pojasni Shovlin. "Zato smo menili, da smo na varni strani. Prav tako smo menili, da smo imeli še nekaj rezerve, toda potem smo videli rezultat. Na stezo smo prišli kot drugi. Od tu naprej nam ni uspel preboj na prvo mesto, ker je bilo zelo težko nekoga prehiteti."
Še posebej je grenak občutek, ker bi lahko Mercedes, če bi seveda na komandnem pultu vedeli, da je zaostanek za Vettlom večji, Hamiltonu naročil, da naj pospeši, kar bi Britanec lahko z lahkoto tudi opravil. "Ker pa smo bili sigurni, Lewisu nismo naročili, da naj pritisne na plin," z grenkobo pove Shovlin. "To je tudi največja frustracija, ki smo jo odnesli iz Melbourna. Imeli smo dirkalnik, s katerim bi lahko zmagali."
Kar se tiče sedaj napak v orodjih strategije, mora sedaj Mercedes razumeti vse, kar je šlo narobe. "Zbrati moramo vse podatke, kajti redko gre le za en dejavnik. Zagotovili bomo, da izračunamo večjo rezervo, da z njo pokrijemo izjemno hitre kroge Vettla ali na nenavadno hitre postanke," še zaključi Shovlin.
