Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Članki   |   80 let
Vse najboljše, sir Jackie!
Danes je 80 let dopolnil trikratni svetovni prvak, Škot Jackie Stewart.
Artur Švarc
11. junij 2019 | 6:31:19

John Young Stewart, znan tudi po vzdevku leteči Škot, se je rodil 11. junija 1939 v Miltonu na Škotskem. V F1 je dosegel 27 zmag, 43 stopničk, 17 pole positionov in skupno osvojil tri naslove svetovnega prvaka, 1969, 1971 in 1973.

Milton, vasica 15 kilometrov zahodno od Glasgowa, je imela družino, ki ji je bil bencin pisan na kožo. Jackie se je rodil očetu, ki je bil najprej prodajalec Austinov in potem Jaguarjev in je bil hobi motociklistični dirkač. Jackiejev brat, Jimmy, pa je dirkal za avtomobili in nastopil celo na VN Velike Britanije v Silverstonu 1953.

Stewart je imel v šoli precejšnje probleme, saj niso vedeli, da ima disleksijo in so ga zato ves čas imeli za neumnega in zaostalega. Pri šestnajstih je končal šolanje in se zaposlil v očetovi delavnici. Jackieju so disleksijo potrdili šele 1980, ko so z njo diagnosticirali njegovega najstarejšega sina Marka in so jo na njegovo željo testirali tudi pri njem in ugotovili, da jo ima tudi sam.

Pri 13-ih je zmagal na tekmovanju v streljanju na glinaste golobe in v kasnejših letih nastopal za škotsko reprezentanco. Pri 17 letih si je kupil prvi avto in kmalu začel dirkati. V začetku 60ih je z različnimi turnimi avtomobili požel veliko zmag. 1964 je za mladega Škota slišal Ken Tyrell in ga povabil na testiranja v Goodwood. V dirkalniku Formule 3 je kmalu izboljšal čase, ki jih je z njim postavil Bruce McLaren. McLaren se je prav zaradi tega vrnil v Goodwood in posekal Stewartove čase, le da mu je Škot potem še enkrat pokazal, kdo je hitrejši. Ken Tyrell je imel lahko odločitev – Jackie Stewart je dobil sedež v njegovi ekipi.

Že na prvi dirki 1964 v F3 je samo po dveh krogih vodil za 25 sekund in na koncu dirko dobil s 44 sekundami prednosti. Le nekaj dni zatem je že dobil povabilo od Cooperja, da se jim pridruži v F1, vendar je ponudbo odklonil in se raje posvetil pridobivanju izkušenj. Tisto leto je osvojil naslov F3 prvaka z zmagami na vseh dirkah razen dveh, na eni zaradi okvare in drugi zaradi lastne napake. Isto leto je imel možnost testiranja Lotusa in bi moral sedeti ob Jimu Clarku, a je še enkrat več odklonil odhod v F1, namesto tega je za Chapmana nastopal v F2.

Vseeno je na koncu 1964 vskočil namesto Clarka na dirki v Južni Afriki, ki ni štela za prvenstvo in debitiral v F1, kjer na prvi dirki odstopil, na drugi pa zmagal. Leto pozneje, 1965, je ob Hillu vozil za BRM in že na prvi dirki osvojil točke s šestim mestom, pozneje to leto pa je tudi prvič zmagal v Monzi in prvenstvo končal na tretjem mestu. Naslednje leto ni bilo obetavno in dirkalnik ni bil konkurenčen, je pa VN Belgije postregla s slavno anekdoto, zaradi katere je potem Stewart na volanu vozil prilepljen viličasti ključ.

1968 je presedlal k Matri in prvenstvo s tremi zmagami končal na 2. mestu, leto pozneje pa je s šestimi zmagami zlahka osvojil svoj prvi naslov prvaka. 1970 je vozil za Tyrell in si leto pozneje privozil drugi naslov in še tretjega dve leti pozneje. Že na začetku leta je napovedal slovo od dirkanja in odšel v velikem slogu. Njegovih 27 zmag je prehitel šele Alain Prosti 1987 na Portugalskem, do 1992 pa je bil tudi najuspešnejši Britanec, ko ga je na VN Velike Britanije prehitel Nigel Mansell.

Vrnimo se v Spa 1966. Stewart je tam odletel s ceste pri 266 km/h v hudem nalivu in se zabil v telefonski drog in skedenj ter obstal pod glavno hiši kmetije. Volanski drog je pritisnil nogo ob kokpit, da ni mogel iz avtomobila, gorivo iz prebitega rezervoarja pa je iztekalo v kokpit. Stewart se spominja, da je bil v dirkalniku ujet kar 25 minut, dokler ga Graham Hill ni rešil s ključem, ki ga je dobil pri enem od gledalcev. Medicinskega osebja ni bilo in poškodovanega Stewarta so naložili v nek kombi in zapeljali do prvih reševalcev, kjer je ležal na nosilih med cigaretnimi ogorki. Na srečo ni bil huje poškodovan, ker bi lahko bilo ravnanje v nasprotnem primeru zanj usodno.

»Takrat sem spoznal, da je z varnostjo v F1 nekaj hudo narobe: z dirkališčem, z avtomobili, z medicinsko pomočjo, gasilci in reševalci. Robniki in travnate obrobe ceste so služile kot skakalnice daleč izven proge, naravnost v drevesa in droge. To je bilo naravnost smešno.«

Stewart je skupaj s svojim šefom pri BRM, Louisom Stanleyem, začel kampanijo za izboljšanje varnosti in dosegel mnogo, od obvezne uporabe varnostnega pasu in čelade, do pritiska na organizatorje, da so posodobili steze, podpisan pa je tudi pod bojkot dirke v Spaju 1969, ker ni bilo izboljšav.

1997 se je Stewart potem, ko je nekaj časa deloval tudi kot TV komentator, vrnil v F1 s svojo ekipo, ki jo je iz F3000 pripeljal skupaj s sinom Paulom. Kot Fordova tovarniška ekipa so v prvem letu dosegli le drugo mesto v deževnem Monaku, naslednje leto pa ostali brez stopničk. 1999 je bil dirkalnik SF3 precej boljši in Johnny Herbert je dobil VN Evrope na Nurburgringu, Barichello pa je bil trikrat tretji. Ekipo je pozneje kupil Ford in 2000 je to postal zeleni Jaguar Racing, pet let pozneje pa Red Bull.

Leta 2001 je ob številnih priznanjih dobil še viteški red za zasluge pri izboljšavi varnosti v dirkanju.

Sir Jackie Stewart se je poročil s svojo mladostno ljubeznijo, Helen, leta 1962 in imata dva sinova, starejši Mark je televizijski producent, mlajši Paul pa je skupaj z očetom vodil ekipo Stewart Racing v F1 in potem 2000, ko so mu diagnosticirali raka na črevesju, odstopil z vodilnega mesta pri Jaguarju.

Jackiejev osem let starejši brat Jimmy, ki je v F1 debitiral 1953, je umrl 2008 in se je večino življenja boril z alkoholizmom.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija