Je pa zato Rambo Rocky Cash potem svojo vizijo in idejo, kakšen mora biti film o dirkanju, prenesel v serijo Indi in z izdatno pomočjo sponzorjev kot so Mercedes in Motorola, film posnel poleti 2000, leto dni pozneje prav v teh dneh pa je film ugledal luč sveta. S 94 milijoni dolarjev proračuna jih je v blagajno vrnil le 54 in tako producentom povzročil veliko luknjo v denarnici, kar pa glede na to, da bi lahko v Vietnamu sredi džungle gledali tudi dirkalnike ali pa v ringu, niti ni čudno.

O sami zgodbi filma Driven, pri nas Dirka, ki ga lahko te dni spremljate na TV1000, ni potrebno veliko besed. Mladi talentirani dirkač se izgubi, tu je stari dirkač (ki z Rambo rameni komaj sede v dirkalnik), ki je zagrenjen in potem mentorski, tu je še brezobzirni rival Tim Schweiger in še bolj neizprosni šef ekipa Burt Reynolds na vozičku. Nekaj bejb kot sta Gershonova in Estella Waren, ne odtehta zanič scenarija, zanič igre in ekstremnega pretiravanja. Pri tem imamo v mislih predvsem dirko na nemškem Lausitzringu, ki dejansko spominja na Rambov spopad v Vietnamu.

Oval sredi koruze z jezerom, pa dirka v dežju, pa letenje gorečih avtomobilov 100 metrov po zraku in reševanje iz potopljenega dirkalnika, medtem ko okrog grozi še eksplozija goriva, pa slavni dirkalnik, ki rije po blatnem travniku. Ne, to je recept za katastrofo od filma. Driven Howardovemu Rushu, ki je, če niste opazili, tudi že 7 let star, ne seže niti do pet, pa če ga Stallone posname še desetkrat. Da o Grand Prixu ali Le Mansu ne govorimo.

Zaključek pa je sploh brilijanten - dirka v Detroitu, posneta v Montrealu, kjer Stallone z dirkalnikom poleti čez robnik, odlomi kolo, a vseeno drži stik z vodilnima še pol kroga, potem pa se z dokočnim slovesom kolesa vrti še kakih 400 metrov do cilja, kjer novinec dirko dobi za mišjo dlako in naslov. Vredno ogleda, da se spomnite, zakaj ni vredno ogleda.