Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Članki   |   Na današnji dan
Pred 70 leti se je začela Formula 1
Sobota, 13. maj 1950 je dan, ko je bila v Silverstonu odpeljana prva dirka, ki je štela za Svetovno prvenstvo.
Artur Švarc
12. maj 2020 | 21:59:00

Zgodba o F1 je seveda precej kompleksna, sezone na najvišjem nivoju dirkanja so potekale že prej, prav tako pa se kraljevi motošport Formula 1 uradno imenuje šele od 1981. Kakorkoli, sezona 1950 je bila prva, kjer so podelili naslov svetovnega prvaka in četrta sezona, ki jo je organizirala FIA. Za svetovno prvenstvo je štelo 6 velikih nagrad v Evropi in 500 milj Indianapolisa.

Prva uradna sezona je minila v prevladi legendarnega dirkalnika Alfa Romeo 158, ki je nastal še pred vojno, z njim pa so zmagali na vseh šestih Velikih nagradah.

Čeprav je bila ameriška dirka del prvenstva vse do 1960, pa je zelo malo dirkačev iz Evrope hodilo dirkat tja in obratno, zato nekega vpliva na izid prvenstva ni imela. Točke so takrat podeljevali prvim petim dirkačem (8,6,4,3,2), eno pa je dobil tudi tisti, ki je na dirki postavil najhitrejši krog.

Na prvi dirki prav na današnji dan pod pokroviteljstvom kralja Jurija VI na glavni tribuni, je prvo štartno vrsto zasedla četverica Alf. Dirko je dobil Giuseppe Farina pred moštvenima kolegoma Fagiolijem in Parnellom, medtem ko je Fangio s četrto Alfo odstopil zaradi okvare motorja. Četrto in peto mesto sta zasedla Giraud-Cabantous in Rosier s Talbot-Lagosom, ki sta za Alfami zaostala dva kroga. Farina je 77 krogov odpeljal v uri in 50 minut.

Za dirko v Silverstonu je bilo na sporedu nekaj dirk, ki niso štele za prvenstvo, dirki v Pauju in San Remu je dobil Fangio, Richmond Trophy v Goodwoodu Parnell in dirko v Parizu, kjer alf ni bilo, Grignard s Talbotom.

Na drugo prvenstevno dirko v Monte Carlo je prvič prišla tudi Scuderia Ferrari, Viloresi in Ascari pa sta se morala zadovoljiti s tretjo štartno vrsto, iz prve pa sta štartala Fangio in Farina, ob njima pa še Gonzales z Maseratijem. Fangio je zmagal s krogom prednosti pred Ascarijem, Louis Chiron z Maseratijem pa je bil še dva kroga zadaj. V prvem krogu na sušeči se progi je v trčenju odstopilo 9 od 19 sodelujočih, tudi Farina in Fagioli, Gonzales, ki je nerečo povzročil, pa je odstopil krog pozneje.

Pred tretjo dirko, ki je štela za svetovno prvenstvo, sta bila Fangio in Farina izenačena po številu točk na vrhu. Tretja dirka, 500 milj Indianapolisa, ni prinesla sprememb, dobil jo je Johnnie Parsons pred Hollandom in Roseom. Dirka je bila končana po 138 krogih od 200 zaradi dežja.

Četrta dirka je bila VN Švice v Bermgartnu pri Bernu, dobil pa jo je Farina, ki je v sedmem krogu prehitel Fangia, ki je osvojil najboljši štartni položaj. Tretji Fagioli se je moral otresati obeh Ferrarijev, ki pa sta zaradi okvare odstopila do desetega kroga. Po odstopu Fangia je Fagioli končal kot drugi, Rosier pa je Talbotu pripeljal prve stopničke. Na vrhu lestvice je bil Farina, Fangio je z enim samim ciljev v Monaku za njim zaostajal 9 točk.

Peta dirka prvenstva je bila 18. junija 1950 v Spaju. Alfe so začele iz prve štartne vrste in povedle, dokler ni prišel čas za dolivanje goriva. Sommer s Talbotom, ki je štartal iz druge vrste s Ferrarijema, se je tako znašel v vodstvu, a ni prišel daleč, ko mu je razneslo motor. Fangio je dobil dirko pred Fagiolijem, tretji je spet bil Rosier s Talbotom, ki je prehitel Farino – Italijan se je na koncu ubadal s težavami menjalnika. Vseeno je Farina dobil tudi točko za najhitrejši krog na dirki. V prvenstvu se je Fagioli Farini približal na štiri točke, še točko za njim je bil Fangio.

2. julija se je karavana dirkalnikov ustavila na šesti dirki v Reimsu. Alfe niso imele prave konkurence, potem ko na dirki ni bilo Scuderie. Fangio je osvojil tretji pole position v šestih dirkah. Na dirkališču, sestavljenem iz dolgih ravnin, je povedel Farina z drugega mesta, potem pa je zaradi težav z bencinsko črpalko padel na začelje. Pozneje se je prebil do tretjega mesta, a moral odstopiti zaradi okvare. Fangio je osvojil drugo zaporedno zmago in najhitrejši krog pred Fagiolijem, ki je bil v petih dirkah še četrtič drugi, tretji je bil Whitehead s privatnim Ferrarijem. Fangio je tudi prevzel vodstvo v točkovanju, Farina pa je padel na tretje mesto, štiri točke za Argentincem.

Veliki finale in sedma dirka je bil na sporedu 3. septembra v Monzi in vsi trije Alfini dirkači so bili v igri za naslov. Fangio bi moral končati prvi ali drugi, pa bi postal prvak. Fangio je spet osvojil pole position, a ob njem je stal Ascari s Ferrarijem pred tretjim Farino in četrtim Sanesijem v četrti Alfi. Fagioli je štartal šele kot peti ob peti Alfi s Taruffijem.

Na dirki je povedel Farina, Ascari in Fangio sta mu tesno sledila. Ascari se je celo prebil v vodstvo, a je moral zaradi pregretega motorja odstopiti. Drugo mesto je tako držal Fangio, kar bi bilo dovolj za naslov, a je dva kroga za Ascarijem odstopil zaradi težav z menjalnikom. Fangio je prevzel Alfo od Taruffija, ki se je medtem prebil na drugo mesto in spet odstopil zaradi okvare motorja, Ascari pa je s Seafinijevim Ferrarijem končal kot drugi. Farina je z zmago osvojil prvi naslov svetovnega prvaka, tri točke pred Fangiom, Fagioli pa je s tretjim mestom na dirki tudi osvojil tretje mesto v prvenstvu.

V prvi sezoni je sodelovalo 14 ekip, 4 tovarniške in 10 privatnih. Do točk je prišlo 22 dirkačev. Prvenstvo je bilo kot rečeno sestavljeno iz 7 dirk, ki so štele za prvenstvo, neprvenstvenih dirk pa je bilo kar 18.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija