EU birokracija in slovenski organi so zapovedali, da vam moramo povedati, da morate vedeti, da na naši spletni strani uporabljamo piškotke! Ja, imamo jih, pa tudi napolitanke in tiramisu. Lahko pa pridete tudi k nam na toplo mleko in Domačico ali pa mamin štrudl.

Če ostanete na naši strani, pomeni, da ste obveščeni in se s tem strinjate (če ne, pa si pojdite po piškotke drugam, v trgovino recimo).

Mimogrede, lačni otroci v Afriki nimajo piškotkov!!!!

Ugrizni in nadaljuj...
14
Fernando
Alonso
Datum rojstva: 29.7.1981
Kraj: Oviedo, Španija
Stan: poročen
Višina: 171 Teža: 68

Debi: VN Avstralije 2001 (Minardi European)
Nastopi: 198
Točke: 1364
Zmage: 30
Naslovi: 2 (2005, 2006)

Prva zmaga: VN Madžarske 2003
Prvi pole position: VN Malezije 2003

Zadnja zmaga: VN Nemčije 2012
Stopničke: 86
Pole positioni: 22
Zadnji pole: VN Kitajske 2006
Najhitrejši krog: 19
Najboljša uvrstitev: 1

URL: www.fernandoalonso.com

Fernando je z dirkanjem začel po zaslugi očeta, ki je še prej v doma narejeni gokart posadil starejšo hčerko Loreno. Prva želja se mu ni uresničila, Lorena ni rojena za dirkanje, nasprotno pa je s Fernandom, ki je v gokart sedel že pri treh letih. Vozilce je oče moral prirediti njegovi višini in kmalu se je izkazalo, da se je ves trud izplačal. Alonso je v kartingu obvladoval špansko sceno. V letih 1994, 1996 in 1997 je bil državni prvak, leta 1996 pa celo svetovni.

S komaj sedemnajstimi leti se je podal v špansko serijo Euro-Open Nissan, kjer je z enosedežnim dirkalnikom zbral devet najboljših štartnih položajev in s šestimi zmagami osvojil naslov prvaka. S tem je nase opozoril tudi velike, na vrsti pa je bil prestop na zadnjo stopnico pred formulo ena. Že v svoji prvi sezoni v F3000 je zmagal na zahtevni dirki v Spa Francorchampsu, sezono pa je končal na četrtem mestu. To je bilo dovolj, da ga je šef Minardija Paul Stoddart vzel pod svoje okrilje. Minardi sicer ni bil konkurenčen, saj Fernando ni zbral niti ene točke, vendar je zanesljivo premagoval moštvenega kolega in s tem dokazoval, da si zasluži boljšega karbona.

Dobil ga je pri Renaultu, leta 2002 kot testni dirkač, naslednje leto pa mu je Flavio Briatore, ki je tudi njegov menedžer, zaupal še rednega. Zaupanje je povsem upravičil, že na drugi dirki v Maleziji je osvojil pole position, na VN Španije pa je zadišalo po prvi zmagi. Prišla je nekoliko kasneje, na zaviti in tehnično zahtevni stezi Hungaroring. To je bila suverena in spektakularna zmaga, ki smo si jo zapomnili tudi po tem, da je Alonso kasnejšega svetovnega prvaka Michaela Schumacherja prehitel za cel krog. Mnogo izkušenejšega moštvenega kolega Jarna Trullija je povsem zasenčil in sezono končal na šestem mestu.

Sezona 2004 se ni začela po njegovih željah. Predvsem v prvi polovici mu ni šlo, medtem pa je Trulli doživljal pravo dirkaško pomlad. Vendar je sredi sezone Trulli prikazal nekaj slabših predstav, po izgubi mesta v zadnjem zavoju dirke v Franciji pa ga ja Briatore nemudoma odpustil in s tem Fernandu umiril živce ter ga pripravil na pohod na naslov leta 2005. Renault je izdelal hiter in vzdržljiv dirkalnik, Alonso pa je na prvih dirkah osupnil konkurenco in vso svetovno javnost. V Melbournu se je iz trinajstega štartnega mesta prebil na stopničke, v Maleziji in Bahrajnu pa ni imel konkurence. Četrta dirka je bila v Imoli, kjer je Alonso položil zrelostni izpit. 

Ko se je otresel Raikkonena, kateremu je odpovedal dirkalnik, je kazalo, da se bo še enkrat sprehodil do zmage, vendar se je iz ozadja prebijal Michael Schumacher. Deset krogov pred koncem se je začel epski dvoboj, spredaj mladi Alonso z načetim motorjem, zadaj ranjeni lev Michael Schumacher. Napetost je rasla iz kroga v krog, Španec pa je vendarle zdržal in dokazal, da je zrel za naslov. To že, ampak do konca je bilo še petnajst dirk, v ozadju pa je prežala srebrna nevarnost. Renault si je nabral lepo prednost in pri razvoju ni več toliko tvegal, McLaren pa je izdelal hitrejši, a manj vzdržljiv dirkalnik. Dva različna pristopa, pa samo en naslov.

Na domači dirki v Španiji je moral Alonso priznati premoč Raikkonenu, v Monaku pa je s povsem uničenimi pnevmatikami komajda izvlekel četrto mesto. Tudi na Nürburgringu je vse kazalo na zmago Raikkonena, ki pa je pri zaviranju poškodoval pnevmatiko, ki je povzročala takšne vibracije, da mu je dobesedno razpadlo prednje vpetje. Prava tragedija, saj se je to zgodilo prav v zadnjem krogu. Alonso je iz že izgubljene dirke potegnil rezultat 10-0 sebi v prid. Eno samo napako si je Španec privoščil v Kanadi, kjer ga je v eni od zahrbtnih šikan odneslo v zid. V Franciji je Renaultu pripeljal pomembno zmago na domačih tleh, v Silverstonu je osvojil zanesljivo drugo mesto, v Hockenheimu pa je spet izkoristil odstop Raikkonena in zmagal. Na Madžarskem je vse možnosti za dober rezultat zapravil že v prvem zavoju, potem pa je sledila serija drugih mest. Prav to je bilo tisto, kar je potreboval, zanesljivo je nabiral točke in že tri dirke pred koncem je imel priložnost, da postane najmlajši svetovni prvak v zgodovini formule ena. V Braziliji je potreboval tretje mesto in ga tudi osvojil. Na videz hladnokrvno je izstopil iz dirkalnika, nato pa eksplodiral. Zavedel se je, da je svetovni prvak. Renaultu je z zmago na zadnji dirki v Šanghaju priboril še konstruktorski naslov in tako zaokrožil sanjsko sezono. Mnogi, predvsem navijači Kimija Raikkonena, so mu očitali, da je imel srečo. Lahko pa bi dejali, da je bil dovolj hiter in pameten, da je spretno izkoriščal napake tekmecev.

2006

Kljub osvojenemu naslovu pa je Alonso v letu 2005 Renaultove navijače tudi nekoliko razočaral. Prav ob koncu leta je prišla šokantna novica, da se leta 2007 seli k McLarnu, vendar to ni vplivalo na njegovo dirkanje v sezoni 2006. Že na prvi dirki v Bahrajnu je v neposrednem dvoboju premagal Michaela Schumacherja, na prvih devetih dirkah pa ni bil slabši kot drugi. Ko je že kazalo, da ima drugi naslov v žepu, se je prebudila naveza Ferrari - Bridgestone, medtem ko je Renaultov gumarski partner, ki se je ob koncu leta umaknil iz formule ena, začel popuščati. Za povrh je na VN Nemčije prišla še prepoved Renaultovega sistema za blaženje vibracij ob poskakovanju čez neravnine in prednost v prvenstvu je začela kopneti. Po dveh odstopih zaradi odpadle gume na VN Madžarske in okvare motorja v Monzi je Schumacher že povsem ujel Alonsa in ga z zmago na VN Kitajske tudi prehitel.

Odločitev o naslovu svetovnega prvaka je tako padla na zadnjih dveh dirkah, dejansko pa je bila odločilna že predzadnja dirka v Suzuki, kjer je Michaela Schumacherja na cedilu pustil motor. Alonso je zmagal in na zadnji dirki v Braziliji z drugim mestom rutinirano potrdil drugi naslov svetovnega prvaka. S številko ena se je tako odpravil k McLarnu in postal »naravni« naslednik Michaela Schumacherja, ki se je sredi devetdesetih let z dvema naslovoma v žepu odpravil k Ferrariju.

2007

Novo poglavje v karieri je Alonso odprl z drugim mestom v Melbournu, pred njim je končal le Räikkönen s premočnim Ferrarijem. V prvi polovici sezone je bil v ožjem krogu favoritov za naslov svetovnega prvaka, a je njegov moštveni kolega, novinec Lewis Hamilton, kazal presenetljivo konstante vožnje, in je bil na stopničkah reden gost. Proti koncu sezone je bilo stanje v moštvu napeto do tolikšne mere, da ni nihče prav vedel, koga sploh favorizirajo, in tudi zloglasna vohunska afera »Stepneygate« vzdušju v moštvu ni koristila. Prav nasprotno: McLaren se je uspešno ustrelil v nogo na obeh frontah. Med vozniki sta Alonso in Hamilton sezono zaključila le s točko zaostanka za svetovnim prvakom Raikkonenom, McLarnu pa so zaradi omenjene afere pobrali vse točke.

Alonso je odigral pomembno vlogo pri razpletu vohunske afere, saj je šefu moštva Ronu Dennisu zagrozil, da bo izdal, kdo vse je vedel za sporne dokumente, če mu ne dodeli statusa voznika številke 1. Dennis je Fii nemudoma sporočil, da jim ima Fernando nekaj za povedati, sledila pa je 100 milijonov dolarjev visoka kazen za srebrno moštvo. Da je Alonso po le enem letu predčasno prekinil svojo pogodbo in se vrnil k Renaultu, ni treba posebej poudarjati.

2008 in 2009

Čeprav je po osvojenem naslovu leta 2006 po moštvenem radiu Flaviu Briatoreju dejal: »Vedno bom navijal za tvoje dirkalnike, vse dokler ne bodo rdeči,« se je po razočaranju iz McLarna v Renault vrnil z enim samim razlogom – v domačem moštvu je čakal, da se sprosti mesto pri Ferrariju. V obeh sezonah Renaultu ni uspelo narediti zmagovalnega dirkalnika, a je Fernando po pričakovanjih uspel sestaviti nekaj vrhunskih predstav in je izkoristil vsako priložnost, da poseže po višjih uvrstitvah. Najbolj odmevna je bila sicer njegova zmaga v Singapurju 2008, ki je bila posledica goljufije, kar je na dan prišlo leto dni pozneje, a ne pozabimo, da je le teden dni za tem Alonso uspeh ponovil na povsem regularen način v Fudžiju.

Sezona 2009 je bila še manj uspešna, govorice o prestopu v Ferrari pa so se končno uresničile. Pri Scuderii bo nadomestil Kimija Raikkonena, mnogi pa od njega pričakujejo, da bo poleg hitrosti v Maranello prinesel tudi srce, kot je to svoj čas naredil Michael Schumacher.

Kariera

1984 začetek kariere v kartingu
1988 pionirsko prvenstvo v kartingu, prvak
1989 pionirsko prvenstvo v kartingu, prvak Asturije in Galicije
1990 kadetsko prvenstvo v kartingu, prvak Asturije in Baskije
1991 špansko kadetsko prvenstvo v kartingu, drugo mesto
1993 mladinsko špansko prvenstvo v kartingu, prvak
1994 mladinsko špansko prvenstvo v kartingu, prvak
1995 mladinsko špansko prvenstvo v kartingu, prvak - svetovno mladinsko prvenstvo v kartingu, tretje mesto
1996 špansko prvenstvo v kartingu, prvak - svetovno prvenstvo v kartingu, prvak
1997 špansko prvenstvo v kartingu, prvak
1998 evropsko prvenstvo v kartingu, vice prvak
1999 serija Euro Open Nissan, prvak
2000 formula 3000 z moštvom Astromega, četrto mesto - testni dirkač Minardija
2001 F1 z European Minardijem
2002 F1, testni dirkač Renaulta
2003 F1 z Renaultom, 55 točk, šesto mesto
2004 F1 z Renaultom, 59 točk, četrto mesto
2005 F1 z Renaultom, 133 točk, svetovni prvak
2006 F1 z Renaultom, 134 točk, svetovni prvak
2007 F1 z McLarnom, 109 točk, tretje mesto
2008 F1 z Renaultom, 61 točk, peto mesto
2009 F1 z Renaultom, 26 točk, deveto mesto
2010 F1 s Ferrarijem
2011 F1 s Ferrarijem
2012 F1 s Ferrarijem, 2. mesto, 278 točk

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija