Sobota in sprint dirka

Fantje bodo zakurili na 31 stopinj, pravijo, okoli nas zdaj že nabirajo visoke meglice kar ob 54 % vlažnosti napoveduje tudi kako popoldansko plohico. No, sprint dirka je že ob 12h , tako da bo zagotovo suha. 

Na poti gor, iz Dravograda smo šli 10 čez 8 zjutraj, je Videk spet skrbel za genialno nemško šlager glasbeno listo. Tako genialno, da so tekle solze. Potem je spet tekla debata, ko smo iz Obdacha prišli na ravnino ob Muri, ali čez Zeltweg skozi  mesto ali na obvoznico. 

"Pojdi na obvoznico, je rekel, bomo hitreje, je rekel."

Jok, čeprav nas je Helmut polizist spustil mimo obvoza zaradi lepe nalepke za novinarje, smo potem na obvoznici, sicer prazni, našli zaprt izvoz in morali podaljšati do Knittinga. In potem nazaj po cesti skozi vasice. Ob vcesti trume navijačev, večina oranžnih, in nekaj zoprnih kolesarjev, ki so vozili malo po kolesarski stezi, malo pa po cesti, ko je bila steza prepolna pešcev. 

Potem sta Franci in njegova Helga, ki usmerjata promet na media parking, nekaj mutila tam za izvozom za ograjo, tako da smo se lepo naredili Francoze in zatavali na Paddock Club parkirišče med same izbrane Ferrarije in drugo precenjeno šaro. Potem je pritekel striček v obleki in rekel, da to ni za nas, pa smo šli čez cesto na travnik in pakrirali sredi biljk, nam je bilo rečeno. 

Paddock Club pa je najbolj snobovski del F1. To je ,ko plačaš več tisoč evrov, da lahko s svojim Ferrarijem parkiraš vsem na očeh, pa potem srebaš šampanjček na vrhu zgradbe nad boksi in te vozijo na prikolici tovornjaka po dirkališču, na ogled običajni raji, ki sedi na tribunah. 

Kakorkoli, jutri gremo prej. Red Bull ti pa da zelo zanič zajtrk, od nekdaj spodobne ponudbe je ostala le Rexova "wurstsemmel". In nek čuden Darbov med. Strjen. V kamen.

Včeraj pozno zvečer po prihodu iz Avstrije, vsi trije spet spimo v Dravogradu, ki je od Spielberga oddaljen slabo uro vožnje in 93 km - bližje dirkališču v Sloveniji ne morete biti, smo spet samo popadali. Z Uršo sva sicer šla na zelo žalosten kraj. Vse od 27. januarja od pogreba nisem mogel priti na grob očeta. Nekoč je bil tu z nami, in če spet ponovim, če ne bi bil pred več kot 50 leti že F1 fanatik,. ne bi brali teh strani, ne bi bilo niti Avtomanije. Kakorkoli, simbolno s cmokom v grlu sem stal ob mestu njegovega zadnjega postanka v boksih in ker je zajebal in ni šel z nami v Avstrijo, je del Avstrije prišel k njemu. 

Tako, zdaj pa tabard, Nikon v roke in na stezo, sprint je na vrsti.