Dirkačica formule 1 s štartno številko 13

13. avgusta 2024 je Divina Mary Galica dopolnila 80 let. Angležinja iz Bushey Heatha v severovzhodnem delu Londona, je ena redkih žensk, ki so v formuli 1 tekmovale z moškimi. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila tudi najuspešnejša britanska smučarka in je štirikrat nastopila na zimskih olimpijskih igrah: Innsbruck 1964, Grenoble 1968, Sapporo 1972, Albertville 1992 (spust, hitrostno smučanje 1992 kot demonstracija). V Grenoblu in Sapporu se je v veleslalomu uvrstila med najboljših deset.

Galica je bila tudi ena redkih dirkačic, ki so štartali z nesrečno številko. Le trije dirkači v svetovnem prvenstvu formule 1 so si upali na stezo s številko 13. Mehičan Moisés Solana (1963 na domači dirki v Mexico Cityju, odstop s svojim BRM-om), dirkalna Amazonka Galica (na britanski VN leta 1976 se ni kvalificirala) in od leta 2014 Venezuelec Pastor Maldonado.

Britanka se je pri relativno ponosnih 28 letih bolj po naključju kot po čem drugem preizkusila v dirkanju. Kot smučarski as je bila povabljena na dirko zvezdnikov in ugotovila, da je tudi v ovinkih na asfaltu hitrejša od drugih. Po nastopih v kartingu, formuli Renault, formuli Lotus in formuli 2 je vstopila v kraljevi razred, sprva v britanski seriji F1 Shellsport. Tam se je z dirkalnikom Surtees TS16 redno uvrščala v ospredje in v prvenstvu zasedla četrto mesto za Davidom Purleyjem, Damienom Mageejem in Keithom Hollandom.

John Webb in Nick Whiting (brat dolgoletnega direktorja dirk formule 1 Charlieja Whitinga) sta jo prijavila za Veliko nagrado Velike Britanije 1976, kjer je – na začudenje mnogih – tekmovala s prej omenjeno štartno številko 13. V kvalifikacije se ni uvrstila, tako kot Jacky Ickx in Lella Lombardi. Za sezono 1977 je Nick Whiting kupil Surtees TS19, spet za britansko serijo F1. Galica se je naučila, ekipa pa žal ne. Večkrat so se pojavljale težave, ker ekipa ni podrobno vedela, kako nastaviti Surteesa.

Galica se je dvakrat uvrstila na stopničke (tretja v Brands Hatchu in druga v Doningtonu), vendar je bila tokrat zaradi številnih odstopov le šesta v skupnem seštevku. S sponzorskim denarjem proizvajalca fotoaparatov Olympus se je Galica leta 1978 pridružila ekipi Hesketh, vendar se ji ni uspelo uvrstiti na dirko svetovnega prvenstva v Argentini in Braziliji. Zato se je vrnila v britansko prvenstvo F1, kjer je kot vrhunec sezone dosegla drugo mesto v Zandvoortu in skupno 14. mesto, saj je nastopila le na dveh dirkah.

Divino je bilo pozneje mogoče videti v seriji športnih avtomobilov Thundersports in na dirkah tovornjakov. Postala je dirkaška inštruktorica v dirkaški šoli Skip Barber v ZDA in napredovala do položaja podpredsednice podjetja. Leta 2005 je pustila službo, vendar je ni mogla popolnoma zapustiti - od leta 2018 je delala za Bertil Roos Racing School. Divina Galica danes živi v Sebringu na Floridi.