Hribi, travniki, krave in dirkanje

Naša najbližja severna reka Mura se seveda ne začne v Gornji Radgoni pač pa precej bolj zahodno, skoraj na pragu Solnograškega. In tam za ovinkom, naprej od Leobna, se razprostre široka kotlina, obdana z gorami in čudovito pokrajino, v kateri najdemo vse lepote narave, tudi eno najbolj dodelanih dirkališč na svetu. Ta malo odročni del sveta je pravzaprav gnezdo ene znamke in enega vizionarja – pokojnega Didija Mateschitza in imperija, ki ga je pomagal ustvariti – svet Red Bulla.

Dirka F1 kot globalni športni dogodek za Avstrijo, podobno kot smuk v Kitzbuhlu, je zdaj že tradicionalno na sporedu v prehodu iz junija v julij. V soboto, dan pred dirko, je organizator podaljšal dirko vse do 2041, kar pomeni že skoraj osem desetletij od prve izvedbe. A avstrijska Velika nagrada ni bila vedno samoumevna, doživljala je vzpone in padce, smrtne žrtve in veličastne zmage. Dirka, ki vsako leto privabi tudi številne Slovence, saj je našim krajem najbližja – od Dravograda do Spielberga je le 91 kilometrov, pa tudi od Maribora po avtocesti pot ne vzame kaj več kot uro časa.

Prva dirka Formule 1 v Avstriji je potekala leta 1963 na vojaškem letališču Hinterstoisser pri Zeltwegu, a takrat še ni štela za svetovno prvenstvo. Bila je demonstracijska dirka, ki so jo organizatorji priredili kot preizkus za prihodnost. Zmagal je Jack Brabham z dirkalnikom Brabham BT3, kar je bil simboličen začetek avstrijske F1 zgodbe. Že leto kasneje, 23. avgusta 1964, je Zeltweg gostil uradno Veliko nagrado Avstrije, ki je prvič štela za svetovno prvenstvo.

Steza – še vedno začasna 3,5-kilometrska rešitev na letališki pisti – je bila ozka, valovita in z nevarno podlago, a kljub temu je dirka privabila večino takratne karavane. V izjemno zahtevnih razmerah, kjer je odstopila več kot polovica dirkačev, je zmago slavil Lorenzo Bandini s Ferrarijem – to pa je ostala tudi njegova edina zmaga v F1. Po tej dirki je Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) zaradi varnostnih pomislekov dirko črtala s koledarja, dokler Avstrijci niso zgradili prave steze.

Po fiasku z letališko stezo v Zeltwegu je Avstrija dobila jasno sporočilo – če želi redno gostiti Formulo 1, potrebuje namensko zgrajeno dirkališče. Tako so že sredi 60. let stekle priprave na novo stezo, in leta 1969 je bil v bregu nad sosednjim Spielbergom slovesno odprt Österreichring.

Steza je bila zasnovana kot odgovor na kritike FIA – a Avstrijci so šli korak dlje. Namesto počasnega tehničnega poligona, kot je bil Zeltweg, je bil Österreichring izjemno hiter, dolg 5,911 km, speljan po valoviti štajerski pokrajini s širokimi ovinki in minimalnimi izletnimi conami. Dirkači so se zaljubili v njegovo pretočnost, gledalci pa v čudovito kuliso zeleni hribov in gora. Bilo je surovo, hitro in nevarno – pravo nasprotje sterilnim stezam, ki so se v 70. letih začele množiti po svetu.

Na novi stezi se je prva Velika nagrada Avstrije odvila leta 1970, zmago pa je slavil Jacky Ickx z Lotusom. Z njo se je začelo 17-letno obdobje, ko je Österreichring gostil F1 praktično vsako leto, z izjemo leta 1980, ko je dirka zaradi stavke železničarjev in logističnih težav odpadla. Steza je postala priljubljena med navijači, slava pa se je okrepila tudi po zaslugi domačih junakov – zlasti Niki Laude, ki je v Spielbergu postal ikona kljub temu, da nikoli ni zmagal na domači dirki.

Med mnogimi razburljivimi in nevarnimi trenutki na Österreichringu je največji črn madež pustila dirka leta 1975, ko je na treningu za Veliko nagrado Avstrije življenje izgubil ameriški dirkač Mark Donohue. Med nedeljskim ogrevanjem je na mokri stezi izgubil nadzor nad svojim Penskejevim dirkalnikom, ki je pri visoki hitrosti treščil v ograjo in nato še v sodniško hišico. Donohue je najprej utrpel zgolj lažje poškodbe, a se mu je stanje kmalu poslabšalo – zdravniki so odkrili notranjo poškodbo možganov, zaradi katere je dva dni kasneje umrl v bolnišnici v Gradcu. Nesreča je bila dodatno tragična, ker je ob trčenju umrl tudi avstrijski maršal, ki ga je zadel odtrgani del ograje. Ta dogodek je bil opozorilo, kako nevarna je bila steza v tistem času, a kljub tragediji so dirko izpeljali – zmagal je Vittorio Brambilla, ki je v dežju po cilju izgubil nadzor nad avtom in trčil v ograjo… simboličen zaključek kaotičnega in temnega konca tedna.

Österreichring je med letoma 1970 in 1987 gostil številne legendarne trenutke Formule 1 – od epskih dvobojev Ronnieja Petersona, zmage Johna Watsona s 22. štartnega mesta leta 1982, do dramatičnih nesreč in taktičnih preobratov. Steza je slovela po svoji hitrosti in neizprosnosti, a prav ta surovost jo je na koncu tudi stala mesta na koledarju. Zaradi ozkih izletnih con, pomanjkanja varnostnih ograd in vedno hitrejših dirkalnikov je postajala vse nevarnejša. Leta 1987, po štartu, kjer je prišlo do več trčenj in ponovitev štarta, je FIA dokončno izgubila potrpljenje. Skupaj z varnostnimi zadržki in logističnimi izzivi je Avstrija po tisti sezoni izpadla iz F1 – in dirko izgubila za skoraj desetletje. Za vrnitev je bilo nujno treba modernizirati vse – infrastrukturo, varnostne standarde in koncept steze.

V prvi polovici 90. let je bilo jasno, da bo treba legendarni Österreichring preoblikovati, če želi Avstrija znova gostiti F1. Med letoma 1995 in 1996 je steza šla skozi obsežno rekonstrukcijo pod taktirko arhitekta Hermanna Tilkeja, ki je začel uveljavljati svoj značilni slog bolj varnih, kompaktnih stez. Dolžina se je skrajšala z več kot 5,9 km na 3,7 km in ni šla več okoli griča, pač pa pred njim. Novi kompleks je dobil tudi sodobno infrastrukturo, garaže, medijski center in VIP prostore. Steza je bila poimenovana po avstrijskem telekomunikacijskem podjetju A1, zato je postala znana kot A1-Ring.

Formula 1 se je v Spielberg vrnila leta 1997, zmago pa je takrat slavil Jacques Villeneuve. V naslednjih letih so dirke v Avstriji spet postale pomemben del sezone, zmagovali pa so med drugimi Mika Häkkinen, Michael Schumacher, David Coulthard in Rubens Barrichello. A1-Ring je bil prizorišče nekaterih spornih trenutkov, kot na primer Ferrarijevih ekipnih ukazov 2002, ko je Barrichello tik pred ciljno črto moral spustiti Schumacherja predse – kar je sprožilo veliko ogorčenje navijačev.

Kljub tehnični ustreznosti in zanimivim dirkam je F1 po sezoni 2003 ponovno zapustila Avstrijo. Razlog ni bil varnost, temveč komercialni – organizatorji niso mogli več zagotoviti finančne vzdržnosti dogodka, A1 se je umaknil kot glavni sponzor, in država ni želela subvencionirati dirke. Steza je nato nekaj časa stagnirala, celo začasno zaprla vrata, in prihodnost je bila negotova.

Po ukinitvi dirke leta 2003 je prihodnost Formule 1 v Avstriji dolgo visela v zraku – vse do takrat, ko je na sceno stopil Dieter »Didi« Mateschitz, solastnik Red Bulla in velik ljubitelj motošporta. Mateschitz je že od začetka 2000-ih intenzivno vlagal v avtomobilski šport, med drugim v lastno F1 ekipo (Red Bull Racing od 2005 dalje) in mladinskim programom, ki je pomagal razviti talente, kot so Sebastian Vettel, Max Verstappen in Daniel Ricciardo.

Leta 2004 je Red Bull odkupil opuščeni A1-Ring in začel njegovo popolno prenovo. Steza je bila posodobljena, infrastruktura obnovljena, dodane so bile nove tribune, servisni objekti in moderna tehnologija. Novi kompleks je dobil tudi novo ime – Red Bull Ring, ki je izžareval vizijo Mateschitza: združiti tradicijo avstrijskega dirkanja z inovativnim in mladostnim duhom njegove znamke. Sprva je dirkališče gostilo predvsem DTM in lokalna tekmovanja, a cilj je bil jasen – vrnitev Formule 1.

Po večletnih pogajanjih in posodobitvah je Avstrija 14. junija 2014 znova gostila Veliko nagrado Formule 1. Dirka je bila velik uspeh – na štartu so bili Vettel, Hamilton, Alonso, Rosberg, Ricciardo, domači junak Sebastian Vettel (v Red Bullu) pa je bil zvezda navijačev, čeprav je takrat že prehajal v Ferrari.

Od takrat je Red Bull Ring postal stalnica v F1 koledarju, znan po odlični organizaciji, nepredvidljivem vremenu, vzponih in padcih ter navdušenem avstrijskem občinstvu. V času pandemije 2020 in 2021 je Spielberg gostil celo dvojne dirke – Veliko nagrado Avstrije in dodatno VN Štajerske, saj je bila steza logistično optimalna in pod neposrednim nadzorom Red Bulla.

Mateschitz, ki je umrl leta 2022, je tako pustil neizbrisljiv pečat – ne le kot poslovnež in lastnik F1 ekipe, temveč tudi kot človek, ki je rešil avstrijsko dirkaško dediščino in vrnil Spielbergu svetovno slavo. Danes je Red Bull Ring eden najsodobnejših in najbolj obiskanih dirkališč na koledarju, pogodba za organizacijo F1 pa je podaljšana vse do leta 2041 – kar je svojevrsten rekord v sodobni Formuli 1.

Dirka v Avstriji, kjer smo bili tudi mi, je svetišče motošporta za celotno Evropo. V zadnjih letih je tu ogromno nizozemskih navijačev Red Bullovega mega zvezdnika Maxa Verstappna, ki cele tribune obarvajo v oranžno. Letos, ko Rdečim Bikom ne gre najbolje, sicer nekoliko manj. So pa nizozemski navijači vnesli v ta visoko tehnični šport kar precej nogometnega navijanja in s tem povezanega primitivizma, pred leti so bili znani incidenti »lulanja« s tribun po hostesah in rasističnih opazk. V dneh pred dirkaškim vikendom se trume navijačev zlivajo v dolino Mure, kjer velik del kampira kar v šotorih in avtodomih, ostali pa po nastavitvah, ki so sicer glavni problem dirke, tudi do 100 in več kilometrov stran. Vzdušje je vse dni fantastično, navijači pozdravljajo vse, kar vsaj malo potegne na njihove dirkače, ekipe in ostale reči, povezane z vrhuncem tehničnih športov.

Letos je dirka od petka do nedelje gostila 300 tisoč ljudi, za odtenek manj kot lani, še vedno pa je četrta najbolj obiskana dirka sezone. Za ogled dirke je seveda treba odšteti malo globlje v žep. Pokrite tribune za tri dni stanejo od 400 do 825 evrov, tiste običajne pa okoli 300 evrov. Za družinski obisk kar drag šport. Samo za nedeljo pokrita tribuna stane 455 evrov, če pa bi bili radi tudi del VIP ponudbe z dostopom do boksov, pa je cena 3350 evrov. Če želite kampirati, je prostor za šotor za celoten vikend prav tako ocenjen na 340 evrov. Za nameček bo sredi avgusta Red Bull Ring gostil še dirkače MotoGP.

Starejše generacije dirko še vedno postavimo kar v Zeltweg, a je v resnici bližje Spielbergu, vsekakor pa je logistično odlično organiziran dogodek z minimalnimi prometnimi zamaški prava in najbližja romarska destinacija, če bi svoje nedeljske dirke na kavču radi kdaj doživeli tudi v živo.