Rana ura, zlata ura

Potem se pač dan zamenja za noč in obratno kot pri meni in ker je svitanje zunaj težko spremljati skozi odprte oči na postelji, se lahko dan izkoristi še pred sončnim vzhodom. Sonce, ki je glavni vir življenja na našem planetu, je vedno lepo spremljati, ko zahaja, estetski pa so tudi vzhodi, sploh ko nebo najprej pordeči in potem se na obzorju pokaže krogla. Te dni sonce vzhaja nekaj minut čez pol sedmo zjutraj in na prvo primerno mesto se lahko odpravite peš in ga posnamete z navadnim telefonom ali z malo bolj profesionalno opremo. Ker so stojala in težka fotografska torba nerodni za prenašati nekaj kilometrov, lahko jutranjo rekreacijo rešimo z malim Lexusovim SUV-jčkom. UX hibrid je povsem neslišno na elektriko odpeljal iz garaže mimo bloka in le redki avtomobili in tu in tam kak sprehajalec na nedeljsko jutro spomni, da civilizacija še ni izumrla.

Z Lexusom smo se tokrat postavili med Jaršami in Tomačevim in ob 6:40 se je pokazala naša zvezda, druga na tem mestu. O tovrstni astrofiziki lahko debatiramo spodaj v komentarjih, vsekakor pa ima UX 250h kljub mestni vožnji še vedno porabo 5,5 litra.

Pet minutni vzhod sem pospešil na 2 minuti, ob vsem tem pa mi je šla po glavi še Falcova pesem Verdamt wir leben noch ali Prekleto, še smo živi! Čisto prikladna za te dni, ko nam vladajo čudni časi. 

Jutranji vzhod je priložnost tudi za nekaj estetskih fotografij - prosim lepo, niso računalniško spremenjene! Spodnji video je pohitren 3x.