Skoraj 500 kilometrov s polno posodo goriva
Zagotovo še eden v vrsti dvokolesnikov, ki ima superiorne vozne karakteristike. O tem ni dvoma. Zdaj pa so mu razvojniki povečali še doseg in temu primerno navili ceno.
Nekako tako bi lahko strnil v nekaj besedah, kaj različica Rally pravzaprav pomeni. Enduro potovalnik Multistrada ostaja paradni konj Ducatijeve ponudbe in ker so vodilni možje pri znamki mnenja, da je železo potrebno kovati dokler je vroče, je nastal prostor za obogatitev dosedanje ponudbe. Začelo se je pred štirimi leti, ko so Multistrado opremili z novim štirivaljnim motorjem, jo kasneje preobrazili v napol dirkaško Pikes Peak verzijo, zdaj pa je napočil čas, da Italijanko približajo še tistim bolj ekstremnim pustolovcem. Novo verzijo sem nedavno tudi na kratko preskusil.
Multiustrada V4 Rally je namreč po novem opremljena s prostorninsko večjo aluminijasto posodo za gorivo (30 litrov), ki zniža število postankov na bencinskih servisih. Ob prvem stiku s testnim motociklom, mi potovalni računalnik izpiše podatek dosega – 520 km. Dobesedno se mi nariše nasmeh na obrazu. Za tovrstna prevozna sredstva nekaj povsem neobičajnega. Iz Ljubljane jo proti Primorski ucvrem po daljši poti in bolj zaviti poti in znova dobim potrditev, da je to njen naravni habitat. Pogonski agregat je isti kot pri različici V4 S. 1158-kubični Granturismo V4 motor razvija brutalnih 125 kilovatov moči pri 10.250 vrtljajih, navora pa je za 122 Nm. Bodo pa tisti z nekoliko bolj selektivnim sluhom, zagotovo občutili nekoliko drugačno delovanje motorja na mestu. Namreč, inženirji so za omenjeno Multistrado V4 rally izdelali posebno mapo, ki omogoča, da se na mestu oziroma pri počasni vožnji, iz delovanja deaktivirata zadnja dva valja. Pri Ducatiju pravijo, da to prinaša nekaj prihranka pri porabi goriva.
V teh poletnih časih, ko je glavnih prometnih žilah praktično vsak dan velika gneča, izbiram drugačne cestne alternative. Največkrat iz Ljubljane proti južnim krajem izberem pot preko Rakitne in naprej po stari cesti ali pa čez Horjul do Vrhnike, Logatca in čez Podkraj do Ajdovščine in potem še naprej prek Štanjela do Sežane s končnim ciljem na Obali. Vse omenjeno in še več drugih poti v tistih nekaj dneh odpeljem z novo Multistrado in »naštepam« nekaj več kot 400 kilometrov, ko mi sistem javi, da imam še za 50 kilometrov rezerve. Kar dober dosežek. Neizmerno uživam v vožnji takšnih dvokolesnikov, a moj način vožnje ni tak, da bi pretiraval in na vsakem koraku preskušal, kje so meje italijanskega enduro potovalnika. Večino časa imam izbran program vožnje po cesti (program Touring) in samodejno elektronsko uravnavanje vzmetenja na osnovi enega voznika s sredinskim aluminijastim 41-litrskim kovčkom. Štirivaljnik je izjemno prožen in odziven na moje želje, čeprav nima polne moči motorja, piko na i pa predstavlja Quickshifter, ki mi omogoča, da prestave menjujem brez uporabe sklopke. Granturismo je navorsko bogat agregat, zato večino zavojev odpeljem v četrti oziroma peti prestavi. Z oprijemom se zelo dobro izkažejo tudi Pirellijeve Scorpion Trail gume (spredaj in zadaj 19 palcev), ki so že vrsto let prva izbira italijanskega proizvajalca motociklov, k učinkovitemu zaviranju pa svoje doda Brembov zavorni sistem. Šele, ko se nekoliko bolj spoznava, z gumbom na levi strani krmila izberem program Sport. A le za nekaj kilometrov, da občutim delček brutalnosti V4 motorja. S tem programom se občutno spremeni odzivnost ročice plina, vzmetenje postane bolj čvrsto in motor pa lahko razvije vseh 125 kilovatov moči. Temu primerno se lahko hitro dvigne poraba, doseg pa zmanjšuje.
Ni odveč omeniti, da prostorninsko večja posoda ni edina novost na tej verziji. Italijani so novo potovalno specialko serijsko opremili še z dimenzijsko večjim in nastavljivim vetrobranom, pa s platišči z naperami (vpete na zunanji strani platišča), opazno zajetnejša je aluminijasta zaščita pogonskega sklopa, dodatno pa so nadgradili še delovanje elektronsko krmiljenega vzmetenja Skyhook s povečanim 200-milimetrskim hodom, ki omogoča še eno uporabno posebnost za voznika - uravnava oddaljenost motocikla od tal. Ta funkcija je uporabna le za vožnjo po terenu. Serijsko je Mutistrada V4 Rally opremljena z radarskim tempomatom in z novimi usmerniki zraka na spodnjem delu, ki jih uporabnik lahko odpira in zapira. Z zapiranjem na primer, uporabnik onemogoči dotok dodatnega hladnejšega zraka v predelu nog pri nizkih temperaturah oziroma v primeru dežja, da bo v tistem delu nekoliko manj vode.
Ducati je že nekaj let del nemškega Audija, zato ne preseneča, da se nekaj izumov iz avtomobilske industrije seli tudi na dvokolesnike. Ker gre v tem primeru za potovalni motocikel, ki se po potrebi znajde tudi na avtocesti, je daleč najboljša pridobitev sistem za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu. To mu omogoča radarska kamera pod zadnjo lučjo in v primeru, da se vozilo nahaja v delu, ko voznik tega ne opazi, to sporoča s posebno rumeno-oranžno osvetlitvijo na robu vzvratnega ogledala. Deluje izjemno natančno. Malo manj uporabna, a še vedno zanimiva funkcija, je radarski tempomat. Ta je lahko aktiven v območju med 30 in 160 km/h ter vzdržuje nastavljivo varnostno razdaljo od vozila, ki vozi pred nami. In še beseda ali dve o ceni. Ni poceni štos. Multistrada V4 Rally temelji na izvedbi V4 S, kar pomeni, da je začetna cena postavljena pri 28.390 evrov, kjer pa je možno po željah dodajati še kar nekaj opreme. Med drugim tudi izpušni sistem Akrapovič. S tem pa narašča tudi končna cena. Pri testnemu je končna cena znašala nekaj več kot 31 tisočakov.