Štirideset let športnika iz časov, ko si je Citroen še upal biti drugačen
Pred štirimi desetletji je Citroen svojemu nenavadnemu BX-u dodal oznako GTi.
Nastal je lahek in hiter družinski avto, ki je športne zmogljivosti združil s hidropnevmatskim vzmetenjem in značajem, kakršnega danes skoraj ne poznamo več. Citroen BX GTi letos praznuje 40 let. Športna različica BX-a je na ceste zapeljala julija 1986, štiri leta po predstavitvi osnovnega modela, ki je nasledil GSA in postal eden najuspešnejših Citroenov svoje generacije. Do konca proizvodnje leta 1994 so izdelali več kot 2,3 milijona BX-ov.
Za njegovo izrazito oglato podobo je poskrbel Bertone oziroma Marcello Gandini, avtor avtomobilskih ikon, kot sta Lamborghini Miura in Countach. BX je bil tipičen Citroen osemdesetih – nenavaden, tehnično samosvoj in dovolj drugačen, da ga na cesti praktično ni bilo mogoče zamenjati z drugim avtom.
Ob prenovi leta 1986 sta različici GT in Sport dobili naslednika z oznako GTi. Zanimivo je, da je Citroen njegovo premiero pripravil prav v takratni Jugoslaviji, na jadranski obali. Športna različica je dobila zadnji spojler, meglenke iz BX Sporta, posebne pokrove koles in nekaj diskretnih oznak GTi. Pod motornim pokrovom je bil štirivaljni bencinski motor z osmimi ventili in elektronskim vbrizgom goriva, ki je zmogel 92 kW (125 KM) in 175 Nm navora. Številke danes niso posebej osupljive, toda BX GTi je tehtal le 1025 kilogramov in se je približal hitrosti 200 km/h.
Ob tem ni izgubil svoje najbolj značilne Citroenove posebnosti. Hidropnevmatsko vzmetenje je bilo pri GTi nekoliko trše nastavljeno, še vedno pa je zagotavljalo udobje, po katerem je znamka slovela. Avto je imel kolutne zavore na vseh štirih kolesih in servo volan, ABS pa je bil na voljo za doplačilo. Še bolj zanimivo je postalo leto pozneje, ko je za modelsko leto 1988 prišel BX GTi 16 Valve. Njegov 1,9-litrski štirivaljnik XU9J4, ki ga je uporabljal tudi Peugeot 405 Mi16, je razvil 118 kW (160 KM). Do 100 km/h je pospešil v 7,9 sekunde in dosegel 218 km/h, BX GTi 16 Valve pa je postal prvi serijsko izdelani francoski avto s 16-ventilskim motorjem.
Citroen je leta 1989 ponudbo razširil še z BX GTi 4x4 s stalnim štirikolesnim pogonom. Navor se je med sprednjo in zadnjo osjo delil v razmerju 53:47, voznik pa je lahko z električnim stikalom blokiral sredinski diferencial. BX GTi je v proizvodnji ostal do julija 1993, običajni BX pa še leto dlje. Štirideset let pozneje GTi ostaja eden lepših spominov na obdobje, ko Citroen pri razvoju svojih avtov ni imel prav velike želje posnemati kogarkoli drugega.
