Prehitevanja v letu 2026 niso več tako zadovoljujoča

F1 se je letos spremenila – predvsem kar zadeva dvoboje na stezi. Medtem ko so morali dirkači v preteklosti potrpežljivo pripravljati svoje napade, da so se s preciznim zaviranjem v zavoju prebili naprej, se zdi, da je prehitevanje v letu 2026 postalo precej lažje.

Pogosto se namreč dirkači zaradi različnega upravljanja z energijo ali s pomočjo načina »Overtake« že na ravnih odsekih prehitevajo kot za šalo. To pri mnogih dirkačih povzroča frustracijo. »To definitivno ni več tako zadovoljujoče kot nekoč,« pojasnjuje Lewis Hamilton. »Najpomembneje je razumeti, koliko moči akumulatorja imaš na voljo,« dodaja dirkač Ferrarija ob omembi nepriljubljenega »jojo« dirkanja.

»Če jo porabiš za prehitevanje, ima nasprotnik dovolj moči, da te kmalu zatem sam prehiti. Na mnogih stezah lahko opazimo prehitevanje sredi ravnine pri zmanjšani moči,« poudarja Britanec. Takšni manevri, ki so se v prvih dirkah sezone v nekaterih primerih zgodili celo »po nesreči«, dirkačem skoraj ne prinašajo občutka uspeha.

Klasični prehitevalni manevri pa ostajajo še naprej težavni, čeprav bi morali novi predpisi F1 v tem pogledu pravzaprav prinesli izboljšanje. »Na verjetno polovici stez še vedno ni mogoče prehiteti, če voziš neposredno za nekom,« pravi Hamilton. »Ampak obstajajo tudi res dobre steze, na katerih je to kul,« dodaja sedemkratni svetovni prvak. Saj še zdaleč ni vsak prehitevalni manever nezadovoljiv, »na primer, ko se veliko odloči pri zaviranju, tako kot bi moralo biti.«

Oscar Piastri pa na kratko opiše temeljni problem novih pravil: »Žalostno je, da je danes težko razlikovati med odličnim prehitevalnim manevrom in tistim, ki je bil olajšan zgolj zato, ker imaš 400 KM več kot dirkač pred tabo,« pravi dirkač McLarna. »Včasih je to precej očitno, toda na dirkališčih, kot je tisto v Avstriji, si lahko pokazal res dober prehitevalni manever,« pojasnjuje Avstralec. »Prednost v zmogljivosti ni bila pretirano velika. Postavil si se v dober položaj – in ta položaj si lahko dosegel tudi z dokaj velike razdalje –, toda zagotovo ni bilo enostavno.«

V Silverstonu pa so bili prehitevalni manevri po njegovem mnenju bolj »zadeva sreče«. »Koncentracija, ki si jo v prvih krogih moral nameniti že samo temu, da ne bi prišlo do trkov, je bila izjemno visoka,« poroča Piastri o začetku dirke v Silverstonu. »To je res zelo težko: poskušaš uporabiti gumb za boost in oceniti, ali naj baterijo uporabiš zdaj ali kasneje – še posebej na stezah, kot je Silverstone, kjer je štiri ali pet različnih ravnin, na katerih jo lahko uporabiš.«

Dirkač McLarna zato zastopa podobno mnenje kot Hamilton. »Nekateri prehitevalni manevri so še vedno zelo impresivni,« pohvali 25-letnik in doda: »Drugi pa očitno niso, ker se odvijajo zgolj na ravnini. Mislim, da nam je postalo težko presoditi, kaj je dober prehitevalni manever in kaj ni – tudi zaradi te nepredvidljivosti in dejstva, da se prehitevanje od dirke do dirke tako močno razlikuje.«

»Včasih si preprosto prehitel, ne da bi se o tem kaj dosti spraševali,« pravi Piastri, »danes pa si rečeš: ‚No, ta manever je bil lažji, ker vozimo na tej posebni stezi z njenimi značilnimi energijskimi lastnostmi.‘ Zadeva je torej preprosto nekoliko zapletenejša.«