Kitajci letos podvojili evropski delež že po sedmih mesecih
Kitajske znamke v Evropi še naprej hitro pridobivajo kupce. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so prodale že več avtov kot v celotnem letu 2025.
Njihov tržni delež se je v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj podvojil. Ob tem rast vse manj poganjajo električni avti in vse bolj priključni hibridi. Po podatkih Dataforcea so kitajske znamke od januarja do konca julija v Evropi registrirale 813.096 avtov. Za primerjavo: v vseh dvanajstih mesecih leta 2025 jih je bilo 812.452. Lanski rezultat so torej presegle že pet mesecev pred koncem leta.
Še bolj zgovoren je njihov tržni delež. Kitajskim znamkam trenutno pripada 9,7 odstotka evropskega trga, medtem ko je bil po prvih sedmih mesecih lanskega leta njihov delež še 5,1-odstoten. V ozadju skupne rasti se odvija tudi zelo tesen boj med največjimi kitajskimi igralci. Na prvem mestu ostaja MG, ki je skupaj z gospodarsko znamko Maxus letos dosegel 208.009 registracij. Toda njegova prednost je že skoraj izginila.
BYD je s 146-odstotno rastjo prišel do 205.451 prodanih avtov in je MG praktično že ujel. Tik za njima pa je še Chery, ki se je v zelo kratkem času povzpel na 201.544 avtov. Njegova prodaja je poskočila za kar 283 odstotkov. Tako visoka rast je nekoliko manj presenetljiva ob dejstvu, da je Chery evropski pohod z znamkama Omoda in Jaecoo začel šele pred kratkim. Kljub temu je več kot 200.000 avtov v sedmih mesecih rezultat, ki kaže, kako hitro si kitajski koncern ustvarja položaj na evropskem trgu.
Pomembno pa se spreminja tudi struktura prodaje. Glavni motor kitajske rasti niso več samo električni avti. Registracije priključnih hibridov kitajskih znamk so se povečale za 201 odstotek, PHEV pa zdaj predstavljajo že 33,6 odstotka vseh njihovih avtov, prodanih v Evropi. Julija lani je njihov delež znašal še 23 odstotkov.
Razlog je tudi v evropski carinski politiki. Priključni hibridi trenutno niso vključeni v dodatne dajatve, ki jih je EU uvedla za električne avte, izdelane na Kitajskem. Kitajski proizvajalci so zato hitro povečali ponudbo PHEV in z njimi našli precej lažjo pot do evropskih kupcev. Toda ta prednost morda ne bo trajala dolgo. V EU že razmišljajo o ukrepih, s katerimi bi dodatne dajatve razširili tudi na priključne hibride iz Kitajske. Če se to zgodi, bi lahko prav segment, ki trenutno najhitreje poganja kitajsko rast v Evropi, kmalu postal naslednje prizorišče trgovinskega spora.
