Petdeset let po naslovu Jamesa Hunta sin Freddie razkriva očetovo zapuščino

Mineva 50 let od ene najbolj dramatičnih sezon v zgodovini F1, ko je James Hunt leta 1976 z McLarnom osvojil naslov svetovnega prvaka s samo točko prednosti pred Nikijem Laudo. Ob obletnici je njegov sin Freddie Hunt v uradnem podkastu F1 Beyond The Grid spregovoril o očetovem značaju, dirkaških sposobnostih in zapuščini, ki je ostala živa tudi več kot tri desetletja po njegovi smrti.

»Petdeset let je res zelo dolgo obdobje in neverjetno je, kako se je šport od takrat razvil. Leto 1976 je bilo ena najbolj neverjetnih sezon v zgodovini F1. Mislim, da je bilo celotno tisto obdobje dirkanja eno najboljših,« je povedal Freddie.

James Hunt je slovel po izjemni sposobnosti prilagajanja dirkalniku, tudi kadar njegove nastavitve niso bile najboljše. Freddie je kot primer navedel očetovo prvo zmago z dirkalnikom F1 na dirki BRDC International Trophy v Silverstonu, ko se mu je med vožnjo odlomil ročaj prestavne ročice. Polovico dirke je moral voziti tako, da se mu je kovinska konica zabadala v dlan.

Podobno se je zgodilo na VN Velike Britanije leta 1976, ko so morali po incidentu v prvem krogu njegov McLaren na hitro popraviti. Dirkalnik ni bil pravilno nastavljen, vendar je Hunt kljub temu našel način, kako ostati hiter. Freddie je pojasnil, da je njegov oče znal svoj slog vožnje prilagoditi tudi dirkalniku, ki se ni obnašal tako, kot bi se moral.

Posebej zanimivi so njegovi spomini na prijateljstvo med Huntom in Laudo. Čeprav sta bila na stezi velika tekmeca in značajsko skoraj popolni nasprotji, sta se zasebno odlično razumela. Freddie je opisal dogodek, ki mu ga je nekoč zaupal Lauda. Avstrijec je Huntu ponudil prevoz z letalom na testiranje, vendar ga opozoril, da ne sme zamuditi. Hunt je na letališče prispel tik pred vzletom, nekoliko mačkast, se vkrcal, si zavrtel glasbo in zaspal.

Na testiranju je nato odpeljal nekaj hitrih krogov, potem pa izginil. Vsi so se prestrašili, da je doživel nesrečo. Izkazalo se je, da se je dirkanja naveličal, ustavil ob stezi in preprosto zaspal. Freddie je dodal, da Lauda nad tem ni bil prav nič navdušen.

Njuno prijateljstvo je bilo še posebej očitno po Laudovi hudi nesreči na Nürburgringu leta 1976. Hunt je svojega tekmeca med okrevanjem redno klical v bolnišnico in mu pisal pisma. V enem od njih mu je sporočil: »Čim prej ozdravi, ker moram dirkati proti tebi.« Lauda se je na dirkališča vrnil že 42 dni po nesreči, čeprav je še vedno okreval po hudih opeklinah.

Freddie je razkril tudi očetovo razmišljanje o končnem razpletu prvenstva. Hunt je naslov osvojil na zadnji dirki na Japonskem, kjer je v močnem dežju končal na tretjem mestu, Lauda pa je zaradi nevarnih razmer odstopil. »Oče je govoril, da si je želel, da bi si lahko naslov razdelila. Oba sta si zaslužila zmago,« je povedal Freddie.

James Hunt je poleg dirkaških uspehov močno vplival tudi na podobo F1. Njegov življenjski slog, neposrednost in karizma so pritegnili pozornost ljudi, ki jih avtomobilski šport pred tem ni posebej zanimal.

»Športu je dodal glamur. Mislim, da je pomembno vplival na F1 in šport nasploh,« je dejal Freddie, ki je poudaril, da še danes pogosto sliši nove zgodbe o očetu.

James Hunt je umrl 15. junija 1993, star 45 let. Njegovo rivalstvo z Laudo je leta 2013 ovekovečil tudi film Rush, v katerem sta glavna junaka upodobila Chris Hemsworth in Daniel Brühl.