Nekaj vmes YZF-R3

Yamaha YZF-R3 s svojim dvovaljnikom in 331 kubičnimi centimetri spravlja športni motocikle v vsakdanjo rabo. Ni prevelik, ni preradikalen, nekaj za skoraj vsakogar, ki je vsaj malo zaljubljen v dirkalnike.

Zaradi vozniške kategorije A2 (A1 je do 125 kubičnih centimetrov) so pri Yamahi izumili motocikel, ki lahko tekmuje s Kawasakijem in Hondo podobnih dimenzij. Dvovaljnik ima seveda štiri takte in štiri ventile na vsak valj. Zasnovali so ga kot zelo vozljivega in močnega predvsem v nižjem in srednjem območju vrtenja. Nič kaj pričakovanega za vseeno športno nastrojen motocikel družine YZF. Razvija prijetnih 30,9 kW (42 KM) pri 10.750 /min. in 29,6 Nm pri 9.000 / min. Z novo notranjo konstrukcijo so samo pri batih in ojnicah prihranili 10 % teže. Obenem je delovanje učinkovitejše in odpornost na temperaturo višja.

Iz družine YZF so pri YZF-R3 prevzeli način delovanja DOHC odmičnih gredi in ventilov, kar zagotavlja prvovrstno krmiljenje tudi pri režimih blizu rdečega polja. Notranjost obeh valjev je obložena z DiaSil, kar je nasploh prvič pri dvovaljnih Yamahinih agregatih.

Pri ciklistiki so ubrali manj pompozno pot. Okvir je iz jeklenih cevi, v diamantni arhitekturi, kar je za samo 169 kilogramov povsem dovolj. Razporeditev teže je idealna na 50/50, kot krmila je izbran tako, da nudi potrebno samozavest voznikom, ki niso ravno vešči velikih športnikov, enako je z oddaljenostjo sedeža od tal. YZF-R3 ima 17 palčna platišča (110/70 in 140/70), spredaj klasični vilici in zadaj centralno enoto. Platišča so podobna ostalim Yamahinim športnikom, zavori sta kolutni, spredaj ima samo en kolut. O ABS-u še ni govora.