Pol stoletja prve slovenske avtoceste

Prvi resen prometno-gradbeni projekt na našem ozemlju se je začel graditi meseca maja leta 1970, po dveh letih in sedmih mesecih intenzivne gradnje pa je po njem zapeljal prvi avtomobil. S tem je tudi uradno začel nastajati naš avtocestni križ, ki danes še ni v celoti dokončan. V naslednjih dveh desetletjih oziroma do leta 1994 je bilo zgrajenih skupno nekaj več kot 146 kilometrov štiripasovnih in hitrih cest, pravi razcvet gradnje tega velikega infrastrukturnega projekta pa se je zgodil v obdobju po letu 1994, ko je nastalo še dodatnih 540 kilometrov novih avtocest. Z gradnjo teh so istočasno nastajale tudi številne afere, epilog pa je bolj manj vsem znan.

Prvi 30-kilometrski avtocestni odsek je danes star 50 let in je bil hkrati tudi edini na območju nekdanje skupne države. S tem se je Slovenija postavila ob bok najbolj razvitim državam današnje EU, ki so v tistem času že imele precej razvit avtocestni križ. Denimo, Nemčija je imela zgrajenih že 6219 kilometrov avtocest, Italijani nekaj več kot 4300 kilometrov, Avstrijci pa so upravljali s 553 kilometri avtocest. Na območju takratne Evrope je bilo zgrajenih skupno 17.500 kilometrov avtocest.

Darsovi arhivi navajajo, da je uresničitev gradnje prve slovenske avtoceste med Vrhniko in Postojno poleg vloženega znanja zahtevala tudi znatna finančna sredstva, ki jih Slovenija ni bila sposobna zagotoviti sama. Dobrih 16 milijonov dolarjev je takrat, v obliki kredita, prispevala tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Avtocesta, dolžine 30,1 km, je bila načrtovana in zgrajena kot štiripasovnica z odstavnim pasom, sama gradnja pa je bila razdeljena na tri pododseke in sicer: Vrhnika - Logatec, Logatec - Unec in Unec - Postojna. Pri projektiranju avtoceste so sodelovali: Projekt nizke zgradbe Ljubljana (trasa avtocesta, deviacije, regulacije, viadukt Derviše in premostitveni objekti do 50 m na pododseku Vrhnika - Logatec), IBT Trbovlje (cestninske postaje in priključki), GIPOSS Bung (ZRN) in Gradbinec, projektivni biro (viadukt Verd), Mostogradnja (nadvoz in most na priključku Vrhnika), Gradis, biro za projektiranje Ljubljana (viadukta Ivanje Selo in Unec), Mavrovo, projektivni biro Skopje (premostitveni objekti do 50 m na pododseku Logatec - Unec), Tehnogradnja Maribor (viadukt Ravbarkomanda) ter Gradis, nizke gradnje Maribor (nadvozi na pododseku Unec - Postojna).

Pred Vrhniko avtocesta z mostom prečka Ljubljanico, z roba Ljubljanskega barja do kraškega pobočja pa se dvigne s 630 metrov dolgim viaduktom Verd. Železniško progo Ljubljana - Koper prečka najprej s predorom pod Štampetovim mostom, po priključku za Logatec, za katerim je prva oskrbovalna postaja z bencinskim servisom in gostinsko ponudbo, pa še z 68,5 m dolgim viaduktom Derviše. Tu se začne vzpenjati proti Suhemu vrhu ter nato poteka vzporedno z železnico do Ivanjega Sela, kjer prečka cesto Planina - Rakek in tik pred priključkom Unec še vrtačo z viaduktom Ivanje Selo, dolžine 225 m. Nato se trasa avtoceste znova vzpenja, z 200 m dolgim viaduktom Unec prečka dolino ter preide v globok vkop in na 592 m dolg viadukt Ravbarkomanda, za katerim je počivališče z bencinskim servisom in gostinsko ponudbo. Od tu se začne spuščati v ravnino proti Postojni, kjer je zgrajen tudi priključek. Kot zanimivost velja dodati, da v tistem času na tem odseku beležili dnevno okrog 8 tisoč vozil, danes pa je ta številka sedemkrat višja.

Ob tem visokem jubileju je v sodelovanju Darsa in Muzeja novejše zgodovine nastal zbornik ob 50. obletnici prve avtoceste v Sloveniji in Jugoslaviji z naslovom »Slovenika, zares si čudovita!«. V njej so med drugim zapisana zanimiva dejstva iz tistega časa: 

- Vožnja po cesti je bila brezplačna samo tri ure po odprtju, potem je bilo treba plačati cestnino.

- Dan po odprtju avtoceste so pri Štampetovem mostu zabeležili 10 prometnih nesreč, ker so vozniki zapeljali na del cestišča, ki se je še gradil, policisti pa so napisali kar nekaj kazni zaradi prevelike hitrosti

- Prva huda prometna nesreča se je zgodila 16. januarja 1973.

- Prva smrtna žrtev na avtocesti je bila stevardesa iz Švice, ki je zaradi neprilagojene hitrosti pri Štampetovem mostu izgubila nadzor nad vozilom.

- Avtošolam je bilo do izgradnje ljubljanske obvoznice za učenje voznikov prepovedano uporabljati avtocesto.

- Prva cestnina za osebni avtomobil je znašala 8 dinarjev (3 nemške marke).

- Prvih nekaj mesecev na cestnini niso imeli blagajn, zato je bilo treba denar tudi do šestkrat na dan peljati v Ljubljano, devize pa v Postojno.

- Med prazniki in dopustom so imeli cestninarji v 8 urah tudi 1.600 strank, ki so jim plačevale v osmih različnih valutah.